Šrcd

        

Kaj bi rekli, če bi vam najstniška hčerka povedala, da je noseča?

Nihče se ne bi ravno razveselil. Marsikdo bi pomislil, da zdaj gotovo ne bo naredila mature ali končala študija, da mladi že tako težko dobijo službo, tudi če so brez otrok, ali pa da je neumna, ker se ji je to lahko zgodilo, saj ste ji stokrat rekli, naj se pametno obnaša in misli na svojo prihodnost… Že zdajle, ko to berete, ste postali rahlo jezni, kajne? Tako lepe načrte ste imeli zanjo, zdaj je pa vse pokvarila. Morda vam dela sramoto, saj je vendar iz dobre družine in vidva, njena starša, nista “take vrste”? Bi jo najraje nekam poslali in se delali, da sploh nimate hčerke? Ali pa bi jo takoj naslednji dan odpeljali k zdravniku na rutinski poseg, ki ga v računalniškem žargonu imenujemo “UNDO”, in potem se bomo delali, kot da se ni nič zgodilo…
 

Preberite več

Kje so očetje?

Mladi starši se po rojstvu prvega otroka znajdejo pred neštetimi izzivi. Večina se jih res nanaša na skrb za novorojenčka, a tudi odnos med očetom in mamo se mora prilagoditi na novo situacijo. Tukaj je pomembno vprašanje, kako se bosta v tem času partnerja uspela povezati ob vseh novih nalogah. Kdo bo kaj naredil ter seveda kdaj in kako. Veliko mladih mamic se začne v tem času naporov in čisto novega ritma življenja pritoževati nad svojim partnerjem.

Preberite več

Otroci, ki nimajo možnosti odraščati v biološki družini

Otroci nas vabijo v prerojenje.
Vsak dan neslišno ponavljajo,
da ni nikoli prepozno za srečanje
in da čas za ljubezen še ni minil.
(Alenka Rebula)

Vsakdo potrebuje družino, kjer odkriva samega sebe in kjer ima varno mesto za doživljanje svoje resničnosti. Otroci v rejništvu, prav tako tudi otroci, ki so bili posvojeni ali med tednom preživljajo dneve v institucionalni oskrbi, pa so svojo prvo družino na nek način izgubili, se od nje oddaljili in ta specifika nalaga tako državi, kot tudi strokovni javnosti veliko odgovornost.

Preberite več

Prepir v partnerstvu

Kako se prepiramo, kaj nas vodi v prepire in kako lahko izstopimo? Prepiri s partnerjem so vedno boleči in prej ali slej se vsak par znajde na točki, ko postane v odnosu manj varno in ko se partnerja srečata z vprašanji: »Kaj se je zgodilo? Kam je šla najina ljubezen?« Vzorci prepirov se kažejo v treh oblikah vedenja: iskanje krivca, zahtevanje – umik ali kritiziranje – branjenje in umik – umik.

Preberite več

Nedopustnost telesnega kaznovanja otrok 2

V zadnjem času nekateri psihologi in psihoterapevti trdijo, da je telesno kaznovanje lahko učinkovito v skrbno nadzorovanih okoliščinah. Tako v nekem priročniku za vzgojo otrok navajajo, da je fizična kazen eden od ustreznih načinov kaznovanja v primerih, kadar je ogroženo otrokovo zdravje in življenje, kar od staršev terja izjemno hitro reakcijo. Tu kot (edino) sprejemljivo obliko fizične kazni priporočijo udarec po zadnjici (ki naj ne bi ogrozil otrokovega zdravja ali povzročil hujše telesne poškodbe) iz skrbi za otroka, ki da se jasno razlikuje od udarca iz sovraštva ali prezira ter zlorabe nasploh.

Preberite več

Nedopustnost telesnega kaznovanja otrok 1

»Telesno kaznovanje okrepi dve čustvi, ki sta vzrok vsega zla na tem svetu: sovraštvo in strah. Dokler bomo udarce imenovali »vzgoja« bosta ti dve čustvi vladali ljudem.«
(Ellen Key)

Vendar pa bo vse dokler bodo otroci v šolo prihajali z odtisom očetove roke na licu, z modrico na očesu in dokler bodo odrasli vztrajno zagovarjali telesno kaznovanje kot normalen, celo nujen del vzgoje, potrebno o tej temi še veliko pisati in govoriti. V sledečem prispevku je problematika osvetljena z nekoliko bolj pravnega vidika.
Država z opredelitvijo določenega ravnanja kot kaznivega brez dvoma pokaže na njegovo nedopustnost ter zasleduje načelo pravičnosti. S tem igra tudi pomembno vlogo pri spremembah ideoloških in družbenih prepričanj o dopustnosti telesnega kaznovanja otrok kot vzgojnega. Prepoznavanje − pogosto subtilnih oblik − nasilja nad otroki, opozarjanje in ustrezna reakcija nanj je navsezadnje v duhu spoštovanja temeljnih človekovih pravic, ki spada tudi v zasebno življenje.

Preberite več

Otroci s posebnimi potrebami

Vsi ljudje imamo kdaj pa kdaj posebne potrebe. Eni večkrat, drugi manjkrat. Vendar so med nami tudi otroci, ki imajo vsak dan posebne potrebe, ki vsak dan potrebujejo posebno nego, posebno obravnavo specialnih strokovnjakov, pa zato niso krivi ne starši, ne stari starši, še manj pa otroci sami. Taki so se rodili. In take moramo sprejeti. Kar pa ne pomeni, da ti otroci nimajo možnosti razvoja. Res je, da otroci z motnjami v duševnem razvoju ostanejo celo življenje otroci, več ali manj odvisni od odraslih. Vendar lahko tudi oni, doživijo polnost življenja na svoj poseben način; lahko se žalostijo, jezijo, veselijo, razvijajo, učijo, ustvarjajo in ne-nazadnje veliko doprinesejo k bolj humani družbi, že samo s tem, da so.

Preberite več