Šrcd

        

Očetovstvo se rojeva v odnosu z otrokom

dr. Janez Sečnik

Očetovstvo kot priložnost, odgovornost in privilegijOčetovstvo

Postati oče. To je ena najbolj dramatičnih sprememb v življenju moškega. Očetovstvo je samostojna vloga, ki se enakovredno postavlja ob bok materinstvu, ne da bi se primerjala, enačila ali tekmovala z njim. Vendar sámo rojstvo otroka še ne naredi očeta. Očetovstvo je drža, ki se razvija ob otroku, v odnosu z otrokom. Avtor se strokovno in iz osebne izkušnje posveti temu pogosto zapostavljenemu področju.

Pri tem odgovarja na vprašanja, kako se skozi varno navezanost spleta vez med otrokom in očetom ter kaj za otroka pomeni morebitna prekinitev te vezi. Je vzgajanje res v prvi vrsti stvar discipline in postavljanja meja? Kakšno vlogo ima kazen v vzgojnem procesu in kakšne so njene posledice? Je sram lahko funkcionalni kažipot za samostojno in zdravo odraslo osebo?
Knjiga opominja na unikatno vlogo, na poseben privilegij v življenju moškega, ki se mu nikakor ne gre odpovedati. Evolucijo očeta spremlja vse od temeljev v njegovem lastnem otroštvu, skozi ranljivost v odnosih do njegove duhovne razsežnosti, ki se začne in konča na temelju ljubezni.

»Očetovstvo je velika vseživljenjska dogodivščina: pobiranje ob padcih, radostenje ob uspehih, dragoceno zorenje in polno življenje … Nikakor ni vedno lahko, vselej pa je vredno.«
Dr. Andreja Poljanec

»Pričujoče delo je dobrodošla obogatitev ter znanstvena razširitev pojmovanja očetovstva kot samostojne vloge, ki se enakovredno postavlja ob bok materinstvu, ne da bi se primerjala, enačila ali tekmovala z njim. Očetovstvo opiše kot pot zorenja, ki vodi od nemoči in izgubljenosti ob otroku čez čustveno ranljivost v novo, suvereno in globoko očetovstvo, ki moškemu omogoči izgradnjo polne moške identitete.«
Iz recenzije izr. prof. dr. Katarine Lie Kompan Erzar

»Knjiga izvrstno prikazuje notranji razvoj očetovstva v moškem. Poudari očetovo čustveno življenje in njegov celostni osebnostni razvoj, kar je zlasti pomembno spričo tega, da je očetova vloga pogosto dojeta kot nekaj, kar je predvsem zunanje, že skoraj tehnicistično. Sečnik pa odlično prikaže, kako pomemben je urejen očetov odnos z otrokom, celo neobhoden za zdrav razvoj obeh. In očetom sporoča, da so poklicani k ustvarjanju, ne k ponavljanju, zato naj moški ne bo ujet v psihološko dediščino, ki jo je prejel od svojega očeta, temveč naj z vso močjo ustvarja s svojimi otroki čim bolj žive in podporne odnose.«
Iz recenzije doc. dr. Mihaela Černetiča

Popolna ljubezen

LLUBEZENidija Bašič Jančar

POPOLNA LJUBEZEN; Ali popolna ljubezen obstaja? Navezanost v družini, partnerstvo in odnosi

Dragoceno je verjeti v povezanost dveh ljudi zaradi temeljne težnje po stiku, globoki povezanosti in želji po odsotnosti samote. Trenutki, po katerih v odnosu hrepenimo, z leti postanejo vse jasnejši, in več, ko jih dosežemo, boljše in lepše  nam je, lepše živimo in prijaznejši smo. Ljudje nismo popolni, lahko pa hrepenimo po popolnosti, ko izkušnja lepega trenutka rodi drugo in tako naprej.
Odnosi so nekaj izredno globokega in povezovalnega. Težnja in hrepenenje po odnosih so v človeka vgrajena, sprva zaradi evolucijskega vzgiba, vendar relacijsko dokazano, da zaradi mehanizmov navezanosti, ki izoblikujejo vse nadaljnje odnose, še posebej najintimnejše.

Družina, vezi treh generacij

druzina
dr. Katarina Kompan Erzar
Družina
 
Kaj ko bi enkrat na družino in odnose pogledali s pozitivne, ustvarjalne in svobodne strani? Kaj če bi nehali iskati pravila, napake in nasvete in se prepustili svobodi, ki jo prinaša pripadnost, povezanost in ustvarjalnost?
 
Družinske vezi so prostor ustvarjanja novega, širjenja obzorja na podlagi poznavanja korenin naše družinske zgodbe. S tem pa postajajo mreža odnosov, ki jo lahko vsaka generacija splete v novo smer in skozi lepši vzorec, ne da bi s tem izničila prejšnjega. Vsaka nova generacija tako pomeni nov potencial, novo upanje in novo svobodo. Dostikrat šele nova, mlada generacija pokaže pravi pomen preteklih zgodb in da preteklim generacijam pravo vrednost.
 

Slovenija ima srce

rahlocutnost
Urejanje: Anej Sam
Prispevek dr. Andreje Poljanec
Založba Jasa
 
Prof. dr. Marjan Šimenc je kot izhodišče za predstavitev te knjige navedel pomembno vprašanje: »Zakaj se otroška vedrina na poti v odraščanje prepogosto izgubi, otroci pa postanejo zagrenjeni in na svoj svet osredotočeni odrasli, ki se jim vprašanje smisla njihovega in našega skupnega obstoja nepovratno izmika.« Svoja razmišljanja na to temo so v osrednjem delu knjige strnili in zapisali zelo raznovrstni odrasli ljudje, medijsko znani in tudi popolnoma neznani, zreli razmišljujoči posamezniki, od upokojene učiteljice, policista, novinarja, več pisateljev prek tajnice, medicinskega tehnika, ekonomistke, kmetovalcev, podjetnikov in baletne plesalke do raziskovalcev, profesoric, fotografov, inženirjev in drugih, vsi v želji, da bi s svojimi besedami in zgledom prispevali k bolj ljubeči vzgoji otrok, njihovemu razvoju v miru in harmoniji, v želji, da bi naši otroci odrasli v svobodne in dobre ljudi s pravilnimi vrednotami.