Odnos je nekaj najbolj naravnega in temeljnega; znotraj njega se razvijamo in rastemo. Ob ljudeh, ki jih imamo radi, doživljamo prijetna včasih pa tudi zelo negativna in neprijetna čustva. Ravno ta čustva bi dostikrat najraje potlačili, izbrisali in o njih ne bi razmišljali, saj smo se nekoč v družini, ob vrstnikih in vzgojiteljih naučili, da določena čustva za okolico niso zaželena.
Ko odrastemo in vstopamo v nove odnose, nam ravno ta, "za okolico nesprejemljiva čustva", predstavljajo težavo.
Zato se moramo ponovno učiti ... Delo v skupini je delo v odnosih za odnose. Znotraj skupine se poskušamo ponovno naučiti in začutiti tisto, česar v realnih odnosih še ne zmoremo ubesediti in uresničiti. Sčasoma nam lahko uspe, da nov način zavedanja in govorjenja o občutkih, čustvih in doživljanju prenesemo tudi v druge pomembne odnose.
V skupini se ustvari varnost, pripadnost in povezanost, poleg tega se tu izrazijo težke izkušnje posameznikov ali njihove podobne življenjske situacije. Izkušnje, ki so posameznika zaznamovale, v skupini ob terapevtu dobijo nov pomen. Odpre se prostor sočutja do sebe in do drugih. Prav tako je pomirjujoče spoznanje, da so bili tudi drugi že v podobni stiski, predvsem pa, da v težavah in stiskah nikoli več ne bomo sami.