Šrcd

        

Kje so očetje?

Mladi starši se po rojstvu prvega otroka znajdejo pred neštetimi izzivi. Večina se jih res nanaša na skrb za novorojenčka, a tudi odnos med očetom in mamo se mora prilagoditi na novo situacijo. Tukaj je pomembno vprašanje, kako se bosta v tem času partnerja uspela povezati ob vseh novih nalogah. Kdo bo kaj naredil ter seveda kdaj in kako. Veliko mladih mamic se začne v tem času naporov in čisto novega ritma življenja pritoževati nad svojim partnerjem.
Pogoste pripombe in pritožbe so:
  • nikoli ne opazi, kaj je potrebno storiti ali pa stori le tisto, kar mu rečem;
  • še vedno me sprašuje kdaj bo oprano perilo ali kje so njegove stvari;
  • preveč časa namenja službi, hobijem in prijateljem in premalo otroku;
  • občutek imam, da imam doma majhnega otoka … in še enega velikega.
Moški pa bodo imeli v tem času svoje pritožbe, ki so pogosto:
  • da ima on bolj odgovorno in zahtevno delo;
  • da vedno le prinaša stvari iz trgovine in odnaša smeti;
  • da karkoli naredi z otrokom ni dovolj dobro;
  • da ona želi vse kontrolirati in za njim vsako stvar popravi.
Ni dvoma, da si oba starša želita isto – da jim bo vsem trem lepo – ampak se zdi, kot da sta na različnih bregovih. In seveda se ob tem pojavljajo vprašanja, kaj storiti.
 
209
Preprosto bi bilo, če bi se uspešno partnerstvo ob novem otroku definiralo le na vedenjski ravni. Tako bi bilo potrebno le, da se pravilno izpolnjuje predpisane naloge ob pravem času. Izziv pa je v resnici dosti večji.

Ljudje imamo vgrajeno potrebo, da v stiski poiščemo stik z drugo osebo. Tam lahko o svojih težavah spregovorimo in najdemo varno zavetje. Varno zavetje pomeni, da si nekdo vzame za nas čas, nas posluša, začuti v stiski in razume. Ob tem nas potolaži in vlije pogum ali pomaga rešiti določeno težavo. Za otroke so vir varnega zavetja starši, kasneje pa naj bi bil to naš življenjski sopotnik. Žal pa pogosto mlade mamice dobijo le pripravljenost partnerja za reševanje problema, zelo malo pa samega pogovora, čustvenega uglaševanja in razumevanja njihovih skrbi in stisk.

Seveda je rojstvo otroka prav taka stiska. Toliko novih nalog in čustev, ki se ob otroku še močneje vzbujajo, nemoč, utrujenost, negotovost, tesnoba … In tukaj je vprašanje, ali bosta partnerja uspela samega sebe in drug drugega začutiti v stiski, ki je nova in do sedaj še nepoznana. Mlade mamice, ki so predvsem v prvih letih dosti bolj vpete v skrb za otroka, se pogosto počutijo v vsem tem neslišane in želijo, da bi jim partner bolj stal ob strani tako, da bi to stisko prepoznal, jo priznal in jih v njej začutil. Da bi več naredil spontano in bil bolj iznajdljiv ne le zato, da so stvari pravilno in pravočasno narejene, temveč predvsem zato, da bi jim s tem dal vedeti in čutiti, da so pomembne in da se zanje ne ''špara''.

Kako torej naprej, če ste prav vi v takem položaju? Partner pomaga do neke mere, želite pa si veliko več čustvene povezanosti in seveda pomoči, saj ste preobremenjeni in imate občutek, da niti jeza niti prošnje ne pomagajo pri tem, da bi se kaj pomembnega spremenilo. Verjetno vas tudi jezi, da partner sam ne začuti, da nekaj ni v redu ter da sam ne začne bolj sodelovati. Po vsem tem, pa sedaj še sami iščete rešitve za ta problem.
Susan Johnson, priznana družinska terapevtka, trdi, da je globoko pod vsako nezmožnostjo, da bi rešili konflikt ključno vprašanje vsakega človeka: ''Ali si tu za mene? Sem ti res dovolj pomemben/a, da sem na prvem mestu v ključnih trenutkih, pred tvojo službo, prijatelji in pred ostalimi sorodniki? Mi boš stal ob strani, ko se najbolj iščem?''.
Pri starševstvu pa lahko to razširimo na vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak moški. Ali želim biti tu, za partnerico in otroka, zaradi sebe? Ali si jaz kot moški želim postati dober oče temu otroku? Ali želim imeti kvaliteten, zadovoljen in sproščen partnerski odnos? Ali se hočem ob tebi razvijati in biti vedno bolj povezan v ljubezni ali pa še vedno ostati osredotočen le na svoje delo in hobije? Izhodišče za kakršno koli spremembo je tako lahko le vsak partner individualno. Vsak mora poiskati svoje poslanstvo v starševstvu in partnerja ne moremo spremeniti na silo.

Mame se z otrokom bolj povežejo v času nosečnosti in med porodom in očetje rabijo nekaj časa, da to dohitijo. Ko otrok v prvih mesecih tako nujno potrebuje mamo, se pogosto tudi zgodi, da se partner umakne, ker se čuti odvečnega. Morda tako kot vi tudi on ne ve, kako z otrokom, le da vam umikanje ni možno. Ko potem še naredi kak neroden pristop, si morda še dodatno ''potrdi'', da znajo z otroki le ženske. Priznati to nemoč, negotovost in strah pa je moškemu zelo težko in tako je lažje razmišljati, da si potreben le za finančno oskrbo svoje družine in da nisi potreben. Služba in hobiji imajo tako dosti večjo moč, da moškemu dajo občutek pomembnosti in zaželenosti, hkrati pa se ni potrebno naučiti nič novega.

Vzroki so lahko vsekakor večplastni in nekatere bo verjetno težje ozavestiti kot druge. Začetek je že, da o njih začnete razmišljati in se pogovarjati. Če ni pogovora in če ni prostora, da bi se težave začelo reševati, se zamera in jeza samo povečuje in stopnjuje do izbruha obtožb in ni čudno, da se takrat moški počuti še bolj nemočnega, napadenega, osramočenega in nevrednega. Sram in strah sta pri moških glavna zaviralca zdrave iniciativnosti in razvoja odnosov oziroma sebe v odnosih.

Jeza, ki smo jo večkrat omenili, naj bo energija, ki vam govori, da nekaj ni v redu in vas spodbuja k vztrajanju v iskanju rešitev. Naj ne postane razlog za destruktivno prepiranje, obtoževanje in žaljenje, saj je neprestano jezen in nezadovoljen težko biti dober starš. Postali ste mama in vera v prihodnost je prav sedaj najbolj močna. Naj bo tudi vera v to, da se stvari lahko spremenijo in da je pomanjkanje medsebojne povezanosti in sodelovanja nekaj, kar bo potrebno urediti čim preje.

Dr. Ron Taffel, klinični psiholog in družinski terapevt, ki že leta dela na področju vzgoje otrok se v svoji knjigi* dotakne mnogih področji vzgoje, kjer imajo starši probleme pri sodelovanju. Dotakne se nekaterih možnih razlogov, zakaj imajo moški na tem področju težave in predlaga enostavne rešitve. Vsekakor zanimivo branje, ko se iščemo v partnerstvu, očetovstvu in materinstvu.


* Taffel, Ron: When parents disagree and what you can do about it, 2003

Ključne besede: Vzgoja otrok