Šrcd

        

Otroški kotički v nakupovalnih centrih

Danes ima že vsak večji nakupovalni center otroški kotiček, saj so dobra marketinška strategija. Starši lahko breskrbno nakupujejo brez otrok in tako nakupijo več, ker otroci ponavadi v nakupovalnih centrih postanejo prej ali slej nemirni, jim je dolgočas in tako so starši primorani hitro zaključiti z nakupovanjem. V otroškem kotičku sem delala dve leti in tako spoznala lepe in manj lepe plati teh prostorov, predvsem iz stališča otrok.

Otroški kotički ponujajo staršem brezskrbno nakupovanje, otrokom pa različne dejavnosti in igre, ki lahko polepšajo sicer dolgočasen obisk trgovine. To je predvsem sproščenost in igrivost otrok, ki so kjub temu, da niso poznali drugih otrok, pristopili drug k drugemu in se skupaj igrali. Nekateri so seveda rabili malo več časa kot drugi.

Fantje so se hitreje povezovali med seboj kot dekleta, pri slednjih je bilo prisotno malo več sramu, kar je normalno. Otroci v otroških kotičkih aktivno razvijajo svoje socialne veščine. V vrcu ali v šoli se med seboj že poznajo in tam predvsem poglabljajo odnose. Ko pa otrok pride v otroški kotiček, ne pozna nikogar in če se želi igrati, je primoran narediti korak do tistih, ki jih ne pozna. Prvič mu je morda nerodno, ko pa dobi malo samozaupanja, gre vedno lažje. In tako začne spoznavati druge otroke, širi si obzorja, postaja vedno bolj sproščen pri vzpostavljanju novih stikov in počasi premika meje svojega raziskovanja. Nauči se tudi opazovati, kako se počuti, če ga kdo zavrne in se nagovorjeni otrok noče z njim igrati. Kar je morda za trenutek boleče, se lahko v naslednjem trenutku že spremeni, ko drugi otrok stopi do njega in si zaželi igre. Spoznava lahko otroke različnih starosti in ob tem opazuje, kako se starejši otroci obnašajo. Predpogoj za to pa je, da so se otroci sami odločili za igro v otroškem kotičku. Zelo je namreč pomembno, kako otroci pridejo v ta prostor.

19

Tu pa na žalost pogosto pride na dan tista manj lepa plat, ki sem jo omenila na začetku. Popolnoma razumljivo je, da starši kdaj želijo pustiti otroka v otroškem kotičku. Predvsem, kadar pride utrujen iz dela in nima energije, da bi se takoj posvetil otroku, ki je poln pričakovanj ter komaj čaka, da si vzame svoj prostor in začne pripovedovati kako je bilo v šoli oziroma vrcu. Vendar je krivično do otrok, da jih starši prisilijo, da gredo v otroški kotiček, jim v zameno obljubljajo darila ali pa jim potihem zagrozijo. V takem primeru pridejo otroci v otroški kotiček prestrašeni, osramočeni in jim je nerodno. Sprašujejo se, zakaj starša ne želita, da je z njima. Polni so dvomov, v njih se prebujajo različna občutja in skrbi, kaj so naredili narobe. Nimajo možnosti izbire, saj niso sami izbrali takšnega druženja in morajo na koncu še čakati, da starši pridejo sami ponje in jih ne smejo poklicati, ker bodo drugače starši jezni. Pogosto otroke v otroške kotičke kar oddajo ter ne počakajo, da bi se otroci vsaj malo spoznali z novim okoljem in dobili vsaj majhen občutek varnosti. Potisnjeni so tja, kjer ne poznajo nikogar in nimajo nobenega vira varnosti, na katerega bi se obrnili, ker so starši že odšli. Tak otrok se ponavadi zapre vase in samo čaka, kdaj bodo starši prišli nazaj ali pa popolnoma divja in nagaja drugim. Težko se zaigra, saj je v prostor že prišel pod stresom in se, kar je popolnoma razumljivo, težko sprosti.

Nekateri otroci prihajajo v otroške kotičke z velikim veseljem ter so sproščeni, igrivi, raziskujejo in spoznavajo druge otroke. Spet drugi pa prihajajo s težo zapuščenosti, ki si je ne zaslužijo. Vsak starš si želi, da bi se njegovi otroci počutili lepo in sproščeno in bi imeli lepo otroštvo in lepe spomine na starše. Zato je vredno poslušati otroke v njihovih željah, stiskah in strahovih. Zelo dragoceno je, če nam otrok v kotičke ni treba siliti, lahko pa jih seveda za njih navdušimo, če jim pomagamo, kako se tam lahko dobro znajdejo in da razumemo, da si kdaj tja tudi ne želijo. Pri vsem tem nam lahko vedno pomaga spominjanje našega lastnega otroštva ter gledanje otročkov v oči. Na tak način bomo vedno lahko vedeli, kaj otrok v določenem trenutku zmore in česa ne. Posledično bomo mirni mi in otroci ob nas.
Naj otroška beseda šteje :)

Ključne besede: Starševstvo