Po starem običaju si med božično – novoletnimi prazniki zaželimo vesel ali blagoslovljen Božič in srečno novo leto. Zazremo si v oči in si podarimo upanje v to, da bo vse tisto staro, kar nas potre in s čimer smo se v preteklem letu borili, ostalo za nami. Novo, ki še prihaja pa naj napolni upanje in sreča. Simbolni prehod številk iz dvanajst na ena, nas tako vsako leto opominja na to, da ima vsak izmed nas priložnost, da se zazre v prihodnost in se pusti navdahniti z upanjem v to, da novo obdobje, v katerega vstopamo, prinaša nov veter tudi zame.
Vsekakor pa so prihajajoči prazniki tudi priložnost za to, da se v krogu družine ali prijateljev spomnimo tudi na vse tisto dobro, kar se je v preteklem letu uresničilo. Prevečkrat lepi spomini v naših življenjih kar zbledijo. Tako se hitro zdi, kot da živimo iz ene v drugo katastrofo. Ljudje, ki dopustijo več veselja v svoje življenje, ki jih radostijo male stvari in v majhnih rečeh iščejo pozitivnost, dokazano živijo bolj polno in daljše življenje.
Pred kratkim sem bral študijo delavcev Hospica*, ki so bolnike na smrtni postelji spraševali o tem, kaj najbolj obžalujejo v svojem življenju. Pet najbolj pogostih odgovorov je bilo:
- Želim si, da se ne bi tako gnal pri svojem delu.
- Želim si, da bi obdržal več stika s prijatelji in imel z njimi boljše odnose.
- Želim si, da bi si dopustil, da bi bil bolj srečen.
- Želim si, da bi imel pogum, da bi pred drugimi izrazil pravi jaz.
- Želim si, da bi živel v skladu s svojimi željami in ne tako, kot so drugi želeli od mene.
Vse prevečkrat se v teh prazničnih dneh sprašujemo kaj je tisto, kar bi lahko podarili svojim bližnjim, da bi ovrednotili naš odnos z njimi. S tem seveda ni nič narobe, toda vse prevečkrat pozabljamo obdariti tudi sebe. Teh pet najbolj pogostih obžalovanj namreč ni namenjeno bližnjim, ampak govori o tem, da prevečkrat preslišimo naš notranji glas, ga poteptamo in zaklenemo nekam globoko v notranjost in vklopimo resničnost, ki nas globoko v sebi ne osrečuje. Zanimivo je tudi to, da se prav vsi vprašani zavedajo, da so sami imeli možnost vpliva na stvari, ki jih obžalujejo. S tem vsem nam dajejo zgled, da smo res sami kovači lastne sreče.
Lepo je, da imamo ob sebi ljudi, ki nas razumejo in podpirajo in nam dajejo občutek, da smo pomembni, toda samo od nas je odvisno kakšno leto je pred nami. Ob tem pa ne pozabimo, da prava sreča pride do izraza šele takrat, ko jo zaužijemo skupaj s svojimi najbližjimi. Skupnost je torej tisto, kar daje našemu obstoju popolnoma novo izkušnjo. Izkušnjo iz katere lahko črpamo za izzive in priložnosti, ki nas čakajo v novem letu.
Srečno!