Šrcd

        

Biti doma z majhnimi otroki

Ko so se s karanteno zaprli vrtci, smo se starši majhnih otrok soočili v vprašanjem, kako se organizirati – ostati doma, kombinirati delo in varstvo, se morda pri tem izmenjevati s partnerjem. Vsaka družina se trudi najti svoj način, kako se organizirati, da lahko poskrbi za otroke. Prav tako pa ta situacija za vsako družino prinaša nekaj novega na čustvenem področju – kako to doživljamo, s katerimi občutki, stiskami se soočamo.  Lahko smo se »dovoljenja«, da preživimo več časa skupaj z otroki, na nek način razveselili, pogosto pa take spremembe spremljajo tudi skrbi, strahovi in stiske – kaj početi, kako zdržati, kako bomo zmogli, kako si organizirati delo, ...

Preberite več

KAKO – preživeti s predšolskim otrokom?

Danes je petek.  Povsem drugačen petek kot bi lahko pričakovali še pet tednov nazaj. Trenutna krizna situacija nam je obrnila svetove, naša razmišljanja in vedenja. Zagotovo je to situacija, o kateri bomo govorili našim bodočim rodovom. V medijih prejemamo različne informacije, ki v nas lahko zbudijo tesnobo na eni strani, strah in stres pred nepričakovanim na drugi strani ter skrb. Ja, starši prav v teh trenutkih razmišljate, kako obdržati trezno glavo, kako dobro razmisliti o vsaki odločitvi in kako pravilno zaščiti sebe, svojega partnerja, otroke in svoje bližnje. Stres je nekaj, s čimer se odrasli drugače spoprijemamo, kakor otroci. Otroci so v svojem razvoju krhki, nežni, ranljivi in se še razvijajo. Njihovi možgani delujejo drugače, zato si želijo delati stvari, ki so jim »fajn«, in ne stvari, ki so prav. Zato smo tukaj odrasli, njihovi najbližji, da jim zmoremo povedati, razložiti stvari tako, da bodo razumeli in sprejeli situacijo. V prvi vrsti pa smo tukaj, da jih pomirimo. Ostati doma s predšolskim otrokom je izziv. Kot starši ste v situaciji, ko morate ostati doma z otrokom, ko vaše delo trpi, ko ste na čakanju ali ko delate, ko nimate stikov ali so le-ti omejeni, ko nimate dodatne pomoči v starih starših in ko socialnih stikov ni. Izredne razmere, ki tudi povzročajo, da se nanje prilagodimo. Kaj je tisto, kar lahko tako staršem kot otrokom omogoči, da se umirijo, navadijo na novo situacijo in zmorejo sobivati, je vprašanje, ki si ga zastavlja prav vsak.

SPLOŠNE SMERNICE V ČASU EPIDEMIJE

  • POMIRITE OTROKA. Poskušajte mu predstaviti situacijo, v kateri smo se znašli preko pravljice ali preko video pravljice. Omilite njihovo stisko, tako, da jih zaposlite ali razvedrite. Otroci bodo lahko nemirni, zaskrbljeni, tesnobni, ker doživljajo situacijo tako kot vi, le besed nimajo zanje. Otroci niso imuni na situacijo. Pogovarjajte se.
  • VZDRŽUJTE VSAKODNEVNO RUTINO in STRUKTURO. Naredite urnik, ker daje otroku varnost. Pri tem bodite prožni, saj je vaš otrok tega navajen v vrtcu, kar sedaj zagotovo pogreša. Če vam je lažje, zapišite in izpostavite na vidno mesto. Z aktivnim načrtovanjem dnevne rutine dobite občutek, da obvladujete stvari, hkrati pa se ne počutite nemočne. Načrtujte tako, da se pogovarjajte, kdaj bodo obroki, kdaj greste ven, kdaj bo ustvarjalna urica, spanec, kdaj bo risanka in kdaj pravljica…..
  • ZAPOSLITE OTROKA MED VAŠIM DELOM OD DOMA. Priporočamo aktivnosti, ki so gibalne, ustvarjalne in razvedrilne narave. Preberite otroku knjigo, igrajte se v njegovi domišljijski igri (spijte kavico, bodite dober pacient ali kupec v trgovini), skupaj opravljajte hišna opravila ali domače zadolžitve, pogovarjajte se o željah, o dogodkih iz preteklosti, ustvarjajte – pecite, kuhajte, »pacajte«.
  • POSKRBITE ZA GIBANJE IN STIK Z NARAVO. To je v tem času zelo pomembno, da poiščete poti, kraje, kjer že dolgo niste bili. Gozd je tudi idealen za to, da si napolnite »baterije« in vrnete energijo. Naši možgani delujejo tako, da potrebujejo stimulanse, tako telo dobi sporočilo, da je živo in zdravo. Lahko si pomagate z videofilmčki na Youtube, kjer imate veliko vaj.
  • ZABAVAJTE SE IN SPROŠČAJTE. Vsi v tem času potrebujete aktivnosti, ki presenetijo vaše možgane s tem, da se sprostite, da dobite pozitivna sporočila in da vas tesnoba ne preplavi. Pojte, plešite in gibajte se. Naredite kakšno stvar, ki bo tudi iz vas »privlekla« otroka. Smejte se. Lahko izdelate lutke in na ta način razvijate ustvarjalnost. Otroci imajo radi pretvarjanje in igranje. Sproščajte se –čuječnost je ključna.

Ob koncu potrebujemo vsi veliko pozitivnih misli, da nas mediji in nastala situacija ne zasedejo preveč, zato je pomembno, da namenimo nekaj časa tudi temu (npr. Lonček dobrih misli, kjer zbirate dobre misli, risbice, ki jih otrok nariše ali kaj izreže ali pripravi presenečenje). Otroci nas lahko zelo presenetijo v tem, zato jim dajte ČAS za TO.

SMERNICE ZA STARŠE

»Veliko se pričakuje od staršev, kajne? A se oni tega sploh zavedajo? Kako bom jaz to zmogla? Kako bomo to zmogli, saj ne vemo, kaj bo z nami, ko vse to mine? Kdaj bo tega konec? A bomo zmogli finančno? Kaj naj še skuham? Zakaj so tako nemirni? Kaj naj še naredim? Ko bi mi vsaj »on«, kaj pomagal? Samo, da mi ne zboli za čem drugim. Samo, da ostanemo živi. A bomo? Kaj bo z mojo službo? A oni želijo, da jaz grem delat? Sedaj šele vem, kako nam stari starši pomagajo. A ni to vse tako pretirano s temi ukrepi? Kdaj se bo to končalo?«   Trenutne okoliščine lahko aktivirajo močne telesne reakcije; strah, nemir, paniko. Marsikomu je ta občutek strahu, negotovosti in pomanjkanja nadzora povsem tuj in ob njem čuti polno nelagodja. S tem se ljudje soočamo na različne načine – poenostavljeno se zdaj dogaja, da nevarnost zanikamo ali pa jo še bolj poglabljamo. Nekdo, ki zanika, se skuša tesnobe znebiti, s tem da minimalizira težavnost situacije (»Ah, saj ni nič«) ali kontekst postavlja v popolnoma individualno perspektivo (»Meni ne bo nič«), spreminja navodila pristojnih v sebi sprejemljiva (»Ah, sej na kavice pa lahko hodimo skupaj«) in selektivno selekcionira informacije, tako da sliši tiste, ki ga pomirjajo (»Saj je na celem svetu samo 200 tisoč pozitivnih, to ni nič«) ali pa se od problema še vedno poskuša distancirati (»To se mene ne tiče, to imajo v Italiji/Ljubljani problem«).

Marsikdo pa zaradi pomanjkanja nadzora nad situacijo ob zavedanju resnosti lahko situacijo vidi povsem črno, ne vidi rešitev, ne zaupa v sistem, si ustvarja »črnoglede« poglede v prihodnost, ne zaupa strokovnjakom ali navodilom pristojnih, itd. Ne ena, ne druga skrajnost ni dobra, potrebno se je zavedati resnosti situacije, a hkrati ne razmišljati katastrofično. Pomembno je, da zmoremo spremljati sebe, svoje počutje in svoje telo. Če čutimo nelagodje v telesu, stiskanje, napetost v mišicah, plitko dihanje, tiščanje v prsih, stiskanje v trebuhu, pospešeno delovanje srca, nemir (imamo stalno potrebo, da nekaj delamo in se ne moremo ustaviti, tapkamo z nogo ob tla ali delamo druge ponavljajoče gibe), smo živčni, se hitro razjezimo na otroke ali moža/ženo, je to znak, da je naš živčni sistem aktiviran, da se je v nas naselil strah. Poiščimo vsa sredstva, ki bi nam lahko pomagala, da se umirimo.  V kolikor  smo sami nemirni, nesproščeni, polni skrbi, bo naš otrok to zagotovo začutil. Regulacija čustev in občutkov je izrednega pomena, zato poskrbimo, da jih imamo v »nadzoru«, da jih prepoznamo, začutimo in postavimo na pravo mesto. Poskrbimo za otroka, tako, da smo tam zanj.

Potrebno je poskrbeti  zase in za svoje bližnje. Tako vi kot vaš otrok potrebujete tudi čas zase, svoj prostor in svoj čas, da preživite tudi malce s svojimi mislimi. Ko opazite pri sebi, da je teža ali breme preveliko, da vas tesnoba in strah začenjata preplavljati, da v odnosu s partnerjem čutita pritisk, kar je v teh okoliščinah povsem običajno, je smiselno, da to opazite.  Če se v nas prebuja stiska, iz različnih razlogov, je dobro, da to prepoznamo in poiščemo pomoč.

V kolikor boste v tem času potrebovali kakšno informacijo, nasvet ali pomoč v stiski, se lahko obrnete na številne naslove, kjer vas pričakujejo strokovnjaki, ki so za vas dosegljivi na različne načine in vam nudijo strokovno pomoč. 1. Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19: 041 443 443 (Društvo psihologov Slovenije v partnerstvu z Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ in v sodelovanju s Službo za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, Slovenska Krovna Zveza Za Psihoterapijo -SKZP, Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in @Združenjem psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu 2. Številni centri, ki nudijo strokovno pomoč:  https://www.gov.si/teme/programi-psihosocialne-pomoci-za-otroke-mladostnike-in-njihove-druzine/ 3. Psihološko svetovalnice POSVET v Ljubljani, Kopru, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti, Postojni, Slovenj Gradcu, Sevnici:  031 704 707 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Ko si »prisiljen« biti s svojimi starši

Karantena je v odnose predvsem za srednjo generacijo prinesla nekaj zelo novega. Odrezala jo je od ostarelih staršev in jo »zaprla«v zakonski odnos in k mladostnikom, ki so v socialni izolaciji gotovo najbolj ujeti in prikrajšani.

Preberite več

Virus nasilja in cepivo ljubezni

Živimo v zelo nenavadnem času…. svet se je ustavil, da bi se preprečilo širjenje Korona virusa. Niti v sanjah si nismo mogli predstavljati, da se lahko čez noč zgodi kaj takega. Zdi se, kot bi se preselili v znanstvenofantastični film, saj so ulice prazne, trgovine izpraznjene, fizični stiki na distanci, obrazi prekriti z maskami, … svet se spreminja v karanteno, kjer vsak od nas ostaja doma, da bi pomagal sebi in drugim. Naši utečeni življenjski ritmi so se obrnili na glavo in med nami najbrž ni človeka, ki se ga nastala situacija ne bi na tak ali drugačen način dotaknila.

Preberite več

Se znamo zares pogovarjati?

Veliko izmenjanih besed med dvema posameznikoma še ne pomeni, da se znamo pogovarjati. Vsaj ne na način, ki bi nas povezoval, združeval med seboj, kar pa si kot bitja odnosov vsi želimo. Koliko naše komunikacije se vrti okrog dnevnih rutinskih opravil, tehničnih pogovorov reševanja sprotnih situacij, pogovarjanju o težavah soseda, prijatelja, partnerja (seveda takrat, ko njih ni zraven), pogovarjanju o šefu in njegovem nemogočem karakterju?

Preberite več

Iskati stik ali disciplinirati?

Spoštovani, najin Rok hodi v četrti razred osnovne šole. Moram reči, da doma z vzgojo in disciplino ni večjih težav, saj sva si z možem enotna, da otrok potrebuje red in jasne meje. Probleme z disciplino pa ima že dlje časa v šoli. Tako hodiva večkrat na govorilne ure. Doma sva mu že omejila gledanje priljubljenih oddaj, uporabo telefona, večkrat je že vzgojno ostal brez pravljice. Pravih rezultatov pa ni. Imate kakšno idejo? Hvala, Romana

Preberite več