Šrcd

        

Oče in mama

Pri odnosu z otroki pogosto beremo v revijah članke o materinstvu. O očetovstvu je spisanega manj, zato mnogi očetje v želji, da bi dobili neke ideje za svoje očetovstvo, berejo o materinstvu. A očetovstvo ni isto kot materinstvo. To tudi nikakor ne pomeni, da je očetovstvo manj pomembno kot materinstvo, da je očetovstvo drugorazredno ali da smo očetje v družinah le neki priveski. Očetovstvo ima določene prvine enake, a je v marsičem drugačno. Očetovstvo je vloga, ki je enakovredna, polnovredna in nezamenljiva, če jo oče odigra z vso svojo naravo.

Dobro je, da očetje razumemo, da so moški možgani anatomsko in fiziološko drugačni od ženskih. Posledično so odzivi, čustvovanje, pogled v svet nekoliko drugačni. In to je super, to je izredna dragocenost! Različnost, ki jo lahko otrok doživi ob očetu, je za otroka izvor vstopanja v svet. Oče je tisti, ki je otroku poleg mame najbližji, vendar drugačen od nje. Oče je za otroka okno v svet. Ni potrebe po enoumju, ni potrebe po povsem enakih pogledih. Ni dobro, da sta oče in mama zlita v enotno egomaso, da se očetovsko zgublja v idejah mamice. Različnost očeta je bogastvo za otroka!

Oče, ki živi svoje očetovstvo iz svoje notranjosti, ki išče stik z otrokom na svoj moški način, ki ima poseben drugačen kontakt in odnos z otrokom kot mama, lahko otroku da največ. Oče, ki skuša posnemati mamin princip, žal ne more postati kaj bistveno drugega kot mama številka 2. To pa je za otroka minus. Oče mora biti drugačen od mame, da se lahko otrok ob njegovih možganih nauči in preveri druge stvari. Oče da otroke drugače spat kot mama, oče jih drugače nahrani, drugače skopa, drugače se spakira na počitnice, drugače jim pripoveduje pravljice, drugače se žoga...

Oče že dojenčka prime drugače kot mama, pogosto obrnjenega v svet. Mamino dojenje je za otroka odličen telesni stik in hkrati graditev odnosa na čustveni ravni. Oče običajno razvije odnos z dojenčkom preko hecanja, zibanja, žgečkanja in številnih igric, ki so za otroka fantastični gradniki občutka sprejetosti in dobrodošlice. Oče, tudi nadalje v življenju, gradi stik z otrokom na drugačen način kot mama: preko dejavnosti, preko akcije, preko igre… Ob vsem tem se odprejo tudi različne teme, ideje, občutki in razmišljanja, ki jih oče z otrokom predebatira.

Številne raziskave kažejo rezultate, da čustveno prisotni očetje s svojo toplino, ki jo vnašajo v odnos z otrokom, popeljejo otroka izredno daleč v svet (akademska pot), boljša je samozavest, manj zgodnje spolnosti, alkohola, prestopkov…

Očetje smo v lastni družini mnogo več kot postreščki in sledilci mamic. Za otroka dobro je, da se zavedamo svoje izredno pomembne in različne vloge in jo skušamo odigrati na svoj polnovreden način. To bo popotnica za otroke in za nas. V odnosu z otrokom imamo očetje izreden plus. V empatičnih osebnih odnosih z lastnimi otroki se tudi možgani očetov dograjujejo v socialnih spretnostih, čustveni prožnosti in nam vračajo delčke izgubljenega otroštva!
Biti oče je pa res velika sreča!

Ključne besede: Vzgoja otrok, Starševstvo