Verjetno nikoli prej ni bilo tako evidentno, kako lahko odgovornost posameznika vpliva na razvoj družbe kot celote. O tem sem razmišljal, ko se vsakič znova na poti v službo ustavim pred po zakonu predpisanem razkuževalnem sredstvu, ki ga najdemo v vsaki večstanovanjski stavbi. Spraševal sem se, koliko ljudi se dejansko vsakič, ko gredo mimo tega razkuževalnika, ustavi in si dejansko razkuži roke?
In potem takoj naslednja misel. Zakaj ne? Smo preveč naveličani te čistoče? Nam od razkužila že pokajo roke? Je to odraz civilne nepokorščine kot nasprotovanje tej tragediji, ki jo živimo? Ali smo podlegli raznim teorijam, ki pravijo, da je vse to nepotrebno? Kakšna je torej razlika med nekom, ki se vsak dan vestno ustavlja ob različnih oblikah zaščite in nekoga, ki vse te oblike zavedno ali pa nezavedno ignorira?
Človeška psiha je zares kompleksna stvar, zato enoznačnega odgovora na zastavljeno vprašanje seveda ni, kar pa je v zadnjih letih stroka dokazala pa je to, da bolj, ko smo v sebi umirjeni, bolj ko znamo v tem svetu umiriti svoj tok misli, več energije ohranimo za to, da lahko sprejemamo dobre odločitve. In ko govorim o dobrih odločitvah, govorim o dobrem za vse.
Vsaka odločitev, ki je dobra ima tako multiplikativni učinek. Če tako pogledamo dani primer z razkužilom:
Dobra odločitev je, da si temljito razkužim roke, ker:
- bom v prvi vrsti poskrbel, da ne bom v svoje telo vnašal npr. popularnega virusa;
- bom hkrati poskrbel tudi za vse ostale, ki jih bom v kratkem srečal;
- bom imel občutek, da sem pomemben del družbe in da lahko prispevam;
- bom s svojim družbeno odgovornim dejanjem naredil prostor za ustvarjanje skupnosti
Slaba odločitev pa seveda multiplicira rizično vedenje in vodi v občutek nevrednosti in osamljenosti.
Kar je pri tem pomembno je tudi to, da dobre odločitve vedno vodijo v pomiritev, medtem ko slabe vodijo v še večjo razburjenost... in tako se krog sklene.
V različnih oblikah začaranih krogov se vsak izmed nas zagotovo znajde, ko se sprehaja skozi življenje. In začarani krog je začaran samo za tiste, ki ne poznajo te stare skrivnosti, ki jo prinaša naše življenje in to je, da iz začaranega kroga ne moreš stopiti ven sam, ampak za to potrebuješ sočloveka. Ljudje smo narejeni za odnose, odnosi so nas izoblikovali, odnosi so nas naučili uporabljati ta svet. Odnos je kot očala s katerimi gledamo na svet- eden boljša vid, drugi ga pa kvari.
In kaj ima odnos veze z razkužilom?
Kdor ceni svoje življenje bo imel odnos tudi do vsega, česar se v življenju dotakne – od sočloveka in kulture, narave... Je pa seveda tudi res, da tudi sam kdaj včasih težko sprejmem, da ima to vsesplošno “špricanje” razkužila na moje roke tak močan vpliv na družbo (na vse, kar je živo), ki jo so-ustvarjam. Zato sem vesel, da me takrat na to spomnijo tisti, s katerimi si delim ta svet.