Šrcd

        

Ko spregovori telo v terapevtskem procesu 1. del

Ko spregovori telo v terapevtskem procesu 1. del

Na področju psihoterapije je že dolgo sprejeto, da sta razum in telo nerazdružljivo povezana. Kljub temu večina terapevtov ostaja osredotočena na razumevanju klientovih misli in čustev, informacije, ki jih daje telo, pa preprosto spregledajo. S tem lahko izgubijo pomembne informacije ali celo eno od metod, s katero se lahko dobro in dokaj enostavno predelajo nezaželeni občutki povezani z negativnimi ali travmatičnimi dogodki. Ta članek nam podaja preprosto metodo pri terapevtskem delu, ko v obravnavo vključimo tudi telesne senzacije klienta, ki nam pomagajo neposredno pridobiti pomembne informacije za uspešen terapevtski proces.

Prvi korak je povezati čustva z občutji telesa. Ko klient spregovori o čustvih ali o težavah s katerimi se bori, poskušamo njegovo pozornost preusmeriti na telesna občutja z napotkom, da si vzame nekaj minut in poskuša začutiti, kje v telesu čuti ta občutek oziroma kako ga je občutiti prav zdaj. Da se lahko globoko spusti v senzacijo telesa, včasih pomaga, če zapre oči. Klienta spodbudimo, da si vzame toliko časa, kot ga potrebuje. Lahko ga tudi vprašamo: kje je ta strah v njegovem telesu oziroma čustvo o katerem govori. Klientu povemo, da ni potrebno iskati besed, da bi to opisal, naj se le prepusti in čuti, kar pač čuti. Ko klient tako potuje po telesu in išče čutenje, ki ga čuti prav zdaj, mu lahko pomagamo tako, da ga z besedami počasi vodimo do pozornega opazovanja svojega telesa od glave navzdol čez trup do nog, čez vse večje mišične skupine in tudi vse glavne organe: srce, pljuča, jetra, ledvica in trebuh. Na koncu ga pozovemo, da ko bo pripravljen, z nami podeli karkoli je začutil.
Intenzivna čustvena stanja pogosto čutimo globje v telesu, predvsem v telesnih organih. To nam zelo dobro kažejo fraze, ki jih pogosto uporabljamo: »Srce mi je strl, ko mi je povedal, da me zapušča.« , »Ne prebavljam več njenih laži.«, »Gre mi na jetra!«.

AS233

Ko klient ne imenuje nobenega čustva, je pa ujet v neproduktivno poročanje enega in istega dogodka, lahko rečemo: »Ko delite to izkušnjo z menoj, bi lahko identificirali čustvo, ki ste ga čutili, ko se je to dejansko dogajalo v vašem življenju?« Ponovno lahko klientu pomagamo s tem, da ga spodbudimo, da si vzame čas, zapre oči in poskuša najti občutek, ki ga doživlja zdaj ali takrat, ko se je vse to o čemer pripoveduje dogajalo. Klient lahko tako začuti bolečino, ki je pravzaprav stara, a še ni bila ozaveščena. V takih primerih se lahko zgodi, da tudi, ko se trudimo biti sočutni in v podporo klientu, klient tega sočutja in podpore ne more sprejeti. To je zato, ker ta bolečina ni poznala nobene podpore, zaščite in varnosti v preteklosti. Takrat lahko klientu rečemo, da razumemo, da je to že zelo stara bolečina, ki ni poznala podpore do zdaj in zato tudi v sedanjosti ne more zaupati, da bi lahko dobil sočutje za to bolečino. To je v redu. Klientu poveste, da ste zdaj kot terapevt tukaj za njega, in mu ponujate povezavo, podporo in sočutje temu, kar čuti in govori njegovo telo.


Drugi korak je podpora in spoštovanje čutenjem v središču telesa. Na tej točki je pomembno, da terapevt pomaga klientu ozaveščati resnico telesa. Lahko rečemo: »Slišim, da vas zvija v trebuhu.«, »Slišim, da je vaše srce, kot velika težka skala.«, »Slišim, da je v vašem trebuhu praznina, kot da je tam velika luknja.«. Naše besede podprte s sočutjem in spoštovanjem so ključ za podporo klientu v drugem koraku. Ko damo podporo čutenjem telesa, lahko v klientu prebudimo spomin na sočutno osebo ali figuro iz njegovega življenja. Lahko vprašamo, če si lahko predstavlja, da je nekdo z njim, ko čuti težo v svojih prsih. Ta nekdo je lahko živa ali mrtva oseba, ki bi imela razumevanje in sočutje za klienta tukaj in zdaj. Lahko je celo oseba iz filma ali romana, ki se je klienta dotaknila s sočutjem. Lahko je tudi domača žival ali kraj v naravi, kjer se je klient počutil varno in oskrbljeno.
Ko empatično slišimo, kar govori klientovo telo in klient ve, da ste prav tam z njim v srečanju s to izkušnjo telesa in imate sočutje za težave, ki se skrivajo v bolečini telesa, se bolečina pogosto transformira. Včasih se stopi v čustveni sproščenosti in miru ali pa se čustva sprostijo skozi jok ali ihtenje.

...nadaljevanje sledi

Ključne besede: Terapevtski proces