Šrcd

        

Strupi za odnos 1. del

Konflikti so neizogibni del odnosov in so prisotni tudi v srečnih ter zadovoljujočih odnosih. Vsak par se prej ali slej znajde v konfliktu, vendar se pari razlikujejo v tem kako se s konflikti soočajo ter jih rešujejo. Način, kako se partnerja soočata s konflikti, nam lahko veliko pove o prihodnosti njunega odnosa. Konflikt lahko postane za odnos izredno problematičen, če se v njem pričnejo pogosteje pojavljati določena vedenja, ki so za odnos še posebej škodljiva in parom onemogočajo, da bi konflikte reševali produktivno. Kljub temu, da so konflikti del odnosov, lahko v nas zelo pogosto prebudijo tesnobo, strah ali kakšna druga čustva, ki so pred tem bivala v nas in se jih nismo niti zavedali. Ko ta notranji nemir privre na dan, smo lahko zmedeni, jezni, prestrašeni… Vsi ti občutki povzročijo stisko, zaradi katere se na konflikte odzovemo na način, ki je lahko za partnerski odnos destruktiven. Obstajajo štiri tipi interakcij, ki sčasoma v partnerski odnos prinesejo toliko negativnosti, da lahko postanejo za partnerski odnos usodne. Nekateri jih imenujejo kar štirje jezdeci apokalipse. Običajno se ti štirje jezdeci pojavijo v naslednjem vrstnem redu: kritiziranje, prezir, branjenje, tišina.

1. Kritiziranje

Običajno in naravno je, da se bomo pritožili nad nečim, kar partner počne in nam ni po godu ali nas zmoti, vendar lahko pritoževanje postane problematično, ko pričnemo naše pritožbe spreminjati v kritike.
Kritiziranje lahko naše bližnje močno prizadene, saj s kritikami izražamo negativna čustva ali mnenja o partnerju. Iluzorno je misliti, da bomo kritike sposobni sprejemati mirno in neprizadeto, saj drugi s kritiziranjem napada našo osebnost in značaj. Pogosto za kritikami stoji nezavedni namen, da dokažemo, da imamo prav mi, drugi pa narobe. Dve zelo pogosti obliki kritiziranja sta izjavi, ki vsebujeta posploševanja kot npr. 'ti vedno...' ('vedno se tako obnašaš') ali 'ti nikoli...' ('nikoli ne narediš tega').

155

Pritožba ali kritika?

Razlika med kritiziranjem in pritoževanjem je, da pritožbe ne delujejo tako globalno in jih lažje sprejmemo, saj se osredotočajo na specifično vedenje ali dogodek ('jezna sem, ker včeraj nisi pospravil sobe, ali lahko to narediš sedaj?'). Pritožba nosi sporočilo o tem kako se počutimo ('jezna sem') v specifični situaciji ('včeraj nisi pospravil sobe') in katere so naše potrebe oz. želje ('lahko to narediš sedaj?').
Za razliko od kritik, ki so krivične in ustvarjajo klimo negativnosti, pritožba partnerju omogoča, da ohrani pozitiven občutek o lastni vrednosti (nekaj sem naredil narobe, vendar sem še vedno v redu). Sicer lahko tudi pritožbo kaj hitro spremenimo v kritiko, če ji dodamo stavek 'kaj je narobe s tabo?'

Kritike velikokrat izrečemo nepremišljeno in v naglici, tako da lahko pogosto postanejo prvi odziv ali način kako partnerju sporočamo naše nezadovoljstvo. Kritiziranje postane zelo problematično, ko se prične redno pojavljati in na ta način pripravi prostor naslednjemu, še bolj smrtonosnemu jezdecu: Prezir.
Če partnerja prepoznata negativne vzorce in pričneta svoje nezadovoljstvo izražat v obliki pritožb, bosta lahko problem pregledala in raziskala z vseh zornih kotov. Pozitivni vidik pritožbe je zlasti ta, da v sebi nosi tudi prepoznavanje in poimenovanje čustev. S tem, ko partnerja pričneta namesto kritik izražat svoja čustva, postaneta iskrena do sebe ter drug do drugega. S prepoznavanjem in izražanjem lastnih razočaranj, prizadetosti in strahov se bosta lahko odprla drug drugemu in se lažje ponovno povezala.

2. Prezir

Prezir pogosto sledi kritiziranju, saj se lahko kritiziranje hitro sprevrže v prezirljive komentarje, ki so usmerjeni na partnerja. Najbolj pogosti primeri so sarkazem, cinizem, provokacije, žalitve ter sovražni humor. Prezir lahko razberemo tudi iz telesne govorice (zavijanje z očmi, obrazna mimika...) in tona glasu (posmehovanje). Prezir je oblika nespoštovanja, ki nastane iz občutka superiornosti nad drugim. Namen je drugega razvrednotiti, omalovaževati. Prezir nastaja z dlje trajajočimi negativnimi mislimi o partnerju, ki počasi vrejo pod površjem. Prezir je tisti, ki je med štirimi jezdeci za odnos najbolj strupen, saj v svojem sporočilu izraža gnus do osebe, kateri je to sporočilo namenjeno. Posledično prezir vodi v vedno hujši konflikt in ne v spravo, saj je problem nemogoče rešiti, če partner prejema sporočilo, da se drugemu gnusi. Ko nekdo govori z nami na prezirljiv način, se v nas prebudijo občutki manjvrednosti, nespoštovanosti, razvrednotenosti, saj nasproti nas stoji oseba, ki je prepričana, da je od nas boljša, pametnejša, z višjimi moralnimi načeli.
V odnosu, polnem prezira, se oba partnerja počutita manjvredna in necenjena. Ko opazimo, da ob partnerju začutimo gnus, mu na primernejši način lahko izrazimo kaj nas je zmotilo in raziščemo kaj je pripeljalo do tega, da so se v nas prebudila tako močna čustva. Partnerja lahko prezir premagata tako, da skupaj ustvarjata pozitivno čustveno klimo, kjer se bosta počutila cenjena in sprejeta, negujeta medsebojno spoštovanje in sprejemata razlike, ki obstajajo med njima in jih delajo drugačne in edinstvene. S tem, ko prenehamo biti pozorni na napake partnerja in se namesto tega osredotočamo na njegove pozitivne lastnosti, bomo počasi odgnali prezir iz odnosa.

O branjenju in tišini pa v naslednjem prispevku.

Ključne besede: Partnerski odnos