Začeti s terapijo je enkratna izkušnja. Če smo radovedni, motivirani in vztrajni, je to odličen začetek spoznavanja samega sebe in odnosov, ki jih živimo. Ker pa na terapijo pridemo pogosto zaradi osebne stiske in so naše misli nemirne in težke, je začeti težko. Opisati svoje težave, bolečine in strahove neznani osebi ni lahko; še bolj zaradi tega, ker morda prvič doživljamo tako intimo pogovora, kot se razvija v terapiji.
Tukaj je nekaj splošnih nasvetov za lažji začetek našega sodelovanja.
Priprava na terapevtsko uro: Za prihod v naš center se dogovorite z vašim terapevtom ali terapevtko. Pred terapijo si lahko vzamete krajši čas zase, da se pripravite na uro in se umirite po službi ali drugih predhodnih obveznostih. V primeru, da pridete predčasno, lahko počakate v čakalnici. Ob prvem obisku vam bo terapevt razložil vse potrebno in vam odgovoril na vprašanja, ki jih morda še imate.
Naj terapija postane del vašega življenja: Terapija vam bo dala možnost, da o novih temah, ki so se odprle na terapiji razmišljate tudi med tednom. Vaše življenje tako že lahko začnete dojemati na drug način in drugače tudi delovati. To je normalen del procesa, zato lahko o morebitnih težavah in dvomih spregovorite na naslednjem srečanju.
Vzemite si svoj čas: Če mislite, da bi bilo o določeni temi dobro spregovoriti, pa za to še niste pripravljeni, to lahko poveste. Terapevta bo verjetno zanimalo, kaj ob tem čutite in kaj bi se lahko zgodilo, če bi o tem govorili. Vedno pa bo sprejel meje, ki jih postavite in vam zagotovil dovolj varnosti, da boste lahko povedali vse kar želite.
Lahko preverjate odnos s terapevtom: Na terapiji se lahko zgodi, da dobite občutek, da vas terapevt v čem ni razumel ali začutil. V primeru nejasnosti ali neznanih občutkov v odnosu s terapevtom, je dragoceno, da boste lahko o tem tudi spregovorili. Terapevti to razumemo in smo hvaležni za iskrenost, saj odnos, ki se ustvarja v terapevtskem procesu, vpliva na celotno terapijo.
Ne veste, o čem danes govoriti? Na terapijo vam ni potrebno priti s pripravljeno temo ali pripravljenim 'tedenskim poročilom'. Terapevt je lahko tisti, ki vas bo popeljal v pogovor. Vedno pa se lahko tudi vprašate, kaj želite in kaj čutite. To sta osnovni vprašanji, na katerih temelji terapija – če se kdaj izgubite in ne veste kako naprej, vam bo ponovitev teh vprašanj in iskanje odgovora gotovo dalo zagon za nadaljnji pogovor.
Vprašate lahko karkoli: Klienti pogosto cenzurirajo svoja vprašanja zaradi prepričanja, da je spraševanje proti pravilom. Vedno lahko postavite vprašanja, ki se vam pojavijo, terapevt pa bo prav tako postavil meje, ko se mu bo zdelo primerno. Želite vedeti osebno ali strokovno mnenje ali pa imate vprašanje glede določene terapevtove izjave? Vprašajte. Morda ne boste vedno dobili želenega odgovora, dobili pa boste vsaj razlago, zakaj ne in se v tem procesu naučili tudi nekaj o sebi. To je pomemben del procesa, ki je ključen za razvoj.
Iščite svoje odgovore: Pogosto se od terapevta pričakuje, da bo imel odgovore na določena vprašanja, pa temu žal ni tako – terapija je namenjena predvsem temu, da sami najdete svoje odgovore in zaključke, terapevt pa je na nek način vaš sopotnik. To je za vas dolgoročno zelo koristno, kratkoročno pa vas lahko razočara in jezi.
Sprašujte se zakaj: Dopustite otroku v sebi, da postavlja vprašanja. Zakaj se na določen način obnašate, razmišljate, čutite? Zakaj ne prenesete vašega šefa? Zakaj ste pred terapijo nemirni? Zakaj vas je določen dogodek v preteklem tednu razjezil? …
Ohranite energijo v terapiji: Misli, čustva in vprašanja, ki se vam porajajo v terapiji, je najbolje izgovoriti najprej v terapiji. Če se o njih najprej pogovorite s prijatelji ali sodelavci, se energija doživetja lahko razgubi in vas terapevt teže začuti in spozna.
Dovolite si in ne ustrašite se sprememb: Imejte v mislih, da so vse prave spremembe postopne in skoraj nevidne. Ko pa se spremembe začnejo dogajati, morda šele ob njih spoznate, koliko dela je pred vami. O vseh spremembah, ki vas morda presenetijo ali prestrašijo, lahko spregovorite s terapevtom in tako lažje osmislite nove izkušnje.
Naj vas konec terapije ne straši: Terapiji se večinoma določi tudi trajanje; tako lahko že od začetka razmišljajte in govorite tudi o procesu terapije in koncu srečanj. Ni vam potrebno nepričakovano prenehati s terapijo ali se posloviti preko telefonske tajnice, temveč dovolite, da terapija postane izkušnja z resnično dobrim koncem. Naša vrata pa seveda ostajajo vedno odprta.