Šrcd

        

Starševstvo

Poletne počitnice

Že v začetku junija so nas starše začeli bombardirati oglasi za počitniško varstvo, tabore, delavnice, poletne šole, športne dogodivščine, jezikovne tečaje in druge aktivnosti, v katere bomo varno pospravili svoje najmlajše, srednje in tudi starejše otroke in mladostnike med počitnicami, ko bomo sami še v službi čakali na težko prisluženi družinski dopust. Morda imamo že načrtovana cela dva meseca: najprej bo pri babici en teden, potem dva tedna na plavalnem tečaju, še en teden na taboru angleščine, nato gremo za dva tedna na morje z družino, moževa sestra je obljubila da gre potem za tri dni z otroci na vikend, hmmm…

Domače živali kot priprava na otroka?

Med mladimi kroži šala, da moraš najprej imeti rastlino. Če ta uspeva in za njo odgovorno skrbiš, lahko napreduješ na domačo žival, in če ti uspe tukaj, si počasi pripravljen na otroka. Nekateri se boste hudomušno nasmehnili in to misel tudi do različne mere vzeli resno.
Kot bodoči očka si bom vzel naslednje vrstice za to, da predstavim nekaj področij, na katerih po mojem mnenju skrb za domače živali res lahko pripomore k večji pripravljenosti na prihod novega družinskega člana, kot na to namiguje zgornja šala. Seveda ni dvoma, da je skrb za otroka tako čustveno kot časovno neprimerljivo bolj zahtevna in odgovorna. Verjamem pa, da par, ki odgovorno skrbi za domačo žival, lažje preide na skrb za otroka, kot če nima pred otrokom nobenih izkušenj s skrbjo za majhno živo bitje.

Rojstvo poruši ravnovesje

»Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
nekdo se je pravkar rodil.
In to je najlepša pesem.

Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.«
(T. Pavček)

Samostojni otroci

ee678c 80482fc0529047edbe1fbf472918368aOtrok za svoj zdrav notranji razvoj nujno potrebuje mamo. Brez mame je zgubljen, notranje razklan in neuravnovešen. Ker se otrok v prvih mesecih življenja doživlja z mamo kot eno, se brez nje težko razvija notranje urejeno. V stiku z njo doživlja sebe kot enega, kot celega in kompaktnega. Mama je tista, ki se odziva na njegove potrebe, kar v njem utrjuje občutek sprejetosti in varnosti. To ga vodi v notranjo skladnost. Rečemo lahko, da otrok, ki je z mamo v stiku, lahko razvije zdrav občutek do sebe.

To zlivanje otroka z mamo v njegovem razvoju prekinejo občutja, ki naravno vzniknejo pri otroku na plan in mu omogočijo, da se osamosvaja. Sprva so to občutki stiske, ob ločitvi z mamo, ko ne uzre njenega obraza. Mama, ki to zazna uspe otroka zopet umiriti in v njem utrdi občutek, da na svetu ni sam, da je nekdo z njim.

Sproščeno materinstvo

Materinstvo je večno, lahko bi celo rekli neizbrisno znamenje.
Začne se s spočetjem otroka v materinem telesu. Ne glede na to kaj bo s tem otrokom, ali se bo rodil ali ne, ali ga bo mati sprejela ali ne, ali ga bo začutila ali ne, mu bo za vedno ostala mati. Če mati otroka ne uspe začutiti, ko mu zaradi svojih stisk ne uspe prisluhniti in ko mu v njegovih stiskah ne uspe biti vedno na voljo, bo otrok ta del mame vse življenje iskal.

Starševstva se učimo od otrok

Noben otrok od staršev nikoli ne bi smel slišati očitkov, da so zanj žrtvovali vse, zdaj jih pa ne posluša …
Starši imajo večkrat občutek, da se je njihovo življenje s prihodom otroka spremenilo v eno samo mučno odpovedovanje, žrtvovanje in nego. Zdi se jim, da zase nimajo nobenega časa, neprespani so, utrujeni, o svojem konjičku lahko le še sanjajo, čaka jih še služba, ki jim pogosto pobere še preostanek energije. Zdi se skoraj nemogoče biti vesel in izpolnjen v svoji življenjski vlogi.

Se učiti z otrokom ali ne?

Ko otroci vstopijo v šolo je pred njim vsaj devet let učenja. Ob vstopu v šolo so otroci še vedno zvedavi, radovedni in vedoželjni. To starše in učitelje včasih bega, saj pričakujejo, da se morajo otroci z vstopom v šolo umiriti in postati resnejši. Pogosto namreč slišim stavek: Zdaj si v šoli in ne več v vrtcu. To je res, a to radovednost in zvedavost je treba ravno sedaj spodbujati, drugače se bo tudi navdušenje nad učenjem kmalu izgubilo.
Vsak otrok si zasluži dobiti občutek, da je sproščen in da lahko vpraša o vsem kar želi, kar ga zanima in da lahko prosi za pomoč takrat, ko česa ne razume in ne zna.

Otroški kotički v nakupovalnih centrih

Danes ima že vsak večji nakupovalni center otroški kotiček, saj so dobra marketinška strategija. Starši lahko breskrbno nakupujejo brez otrok in tako nakupijo več, ker otroci ponavadi v nakupovalnih centrih postanejo prej ali slej nemirni, jim je dolgočas in tako so starši primorani hitro zaključiti z nakupovanjem. V otroškem kotičku sem delala dve leti in tako spoznala lepe in manj lepe plati teh prostorov, predvsem iz stališča otrok.

Otroški kotički ponujajo staršem brezskrbno nakupovanje, otrokom pa različne dejavnosti in igre, ki lahko polepšajo sicer dolgočasen obisk trgovine. To je predvsem sproščenost in igrivost otrok, ki so kjub temu, da niso poznali drugih otrok, pristopili drug k drugemu in se skupaj igrali. Nekateri so seveda rabili malo več časa kot drugi.

Starševstvo je način življenja

S starševstvom se zaključi abstraktno in teoretično spoznavanje Boga. S tem, da priznamo konkretno božje delovanje v nas, se šele začne pravo duhovno življenje (M. Rupnik).
Starševstvo je čudovito poslanstvo in ne le poklic, ki ga razumemo kot dejavnost, ki jo opravljamo v nekem določenem času in jo tudi zaključimo. Starševstvo je način življenja, je eden od organskih temeljev človekovega bivanja v tem svetu. S starševstvom se spremeni naše celotno delovanje, nikoli več ne moremo biti ne-starši. Vse kar delamo, delamo kot starši in ničesar v življenju nikoli več ne moremo storiti izven tega. Prav tako kot ničesar ne moremo storiti drugače kot moški ali kot ženska, z določenim telesom, sposobnostmi in danostmi. Prežeti smo z močjo in duhovno globino tega, da je Bog po nas podaril življenje novemu bitju.

Pravica otrok in staršev do rahločutnosti

Končno so nastopili časi, ko je pretepanje otrok postalo problem. Sprejemati smo morali začeti zakone, ki so bili že ob stvarjenju zapisani v naše starševske gene, pa jim ne prisluhnemo, ne zaupamo in ne sledimo. Preslišimo in zatolčemo naravo, še več, prezremo božje delovanje v nas in gremo svojo pot. Vendar nasilje v kakršnikoli obliki onesrečuje in zarisuje globoke kravaveče rane tako staršem kot otrokom. Prezira vredno je, da ga ovijemo v celofan »vzgojna metoda«, saj je nedopustno, da ga nežna in zaupljiva otroška duša kakorkoli in kadarkoli zasluži.