Ples je umetnost. Je izražanje in zabava. Za nekoga, ki ples vzame zares, je to lahko način življenja. Plesalec preko plesa izraža svoje notranje občutke in deli svoj svet navzven. V vsakem gibu lahko prepoznamo čustvo – telo govori o neki zgodbi in doživljanju plesalca. Kar se dogaja v duši nekoga, se izrazi skozi njegov um in navzven preko govorice telesa. Gledalec lahko brez besed ve, kaj plesalec želi sporočiti: morda je to sreča, veselje, smisel, samota, lepota, strah, skrivnost, hrepenenje, živost, bolečina…
Kaj bi rekli, če bi vam najstniška hčerka povedala, da je noseča?
Kje so očetje?
Otroci, ki nimajo možnosti odraščati v biološki družini
Otroci nas vabijo v prerojenje.
Vsak dan neslišno ponavljajo,
da ni nikoli prepozno za srečanje
in da čas za ljubezen še ni minil.
(Alenka Rebula)
Vsakdo potrebuje družino, kjer odkriva samega sebe in kjer ima varno mesto za doživljanje svoje resničnosti. Otroci v rejništvu, prav tako tudi otroci, ki so bili posvojeni ali med tednom preživljajo dneve v institucionalni oskrbi, pa so svojo prvo družino na nek način izgubili, se od nje oddaljili in ta specifika nalaga tako državi, kot tudi strokovni javnosti veliko odgovornost.
Prepir v partnerstvu
Kako se prepiramo, kaj nas vodi v prepire in kako lahko izstopimo? Prepiri s partnerjem so vedno boleči in prej ali slej se vsak par znajde na točki, ko postane v odnosu manj varno in ko se partnerja srečata z vprašanji: »Kaj se je zgodilo? Kam je šla najina ljubezen?« Vzorci prepirov se kažejo v treh oblikah vedenja: iskanje krivca, zahtevanje – umik ali kritiziranje – branjenje in umik – umik.
Nedopustnost telesnega kaznovanja otrok 2
V zadnjem času nekateri psihologi in psihoterapevti trdijo, da je telesno kaznovanje lahko učinkovito v skrbno nadzorovanih okoliščinah. Tako v nekem priročniku za vzgojo otrok navajajo, da je fizična kazen eden od ustreznih načinov kaznovanja v primerih, kadar je ogroženo otrokovo zdravje in življenje, kar od staršev terja izjemno hitro reakcijo. Tu kot (edino) sprejemljivo obliko fizične kazni priporočijo udarec po zadnjici (ki naj ne bi ogrozil otrokovega zdravja ali povzročil hujše telesne poškodbe) iz skrbi za otroka, ki da se jasno razlikuje od udarca iz sovraštva ali prezira ter zlorabe nasploh.
Nedopustnost telesnega kaznovanja otrok 1
»Telesno kaznovanje okrepi dve čustvi, ki sta vzrok vsega zla na tem svetu: sovraštvo in strah. Dokler bomo udarce imenovali »vzgoja« bosta ti dve čustvi vladali ljudem.«
(Ellen Key)
Vendar pa bo vse dokler bodo otroci v šolo prihajali z odtisom očetove roke na licu, z modrico na očesu in dokler bodo odrasli vztrajno zagovarjali telesno kaznovanje kot normalen, celo nujen del vzgoje, potrebno o tej temi še veliko pisati in govoriti. V sledečem prispevku je problematika osvetljena z nekoliko bolj pravnega vidika.
Država z opredelitvijo določenega ravnanja kot kaznivega brez dvoma pokaže na njegovo nedopustnost ter zasleduje načelo pravičnosti. S tem igra tudi pomembno vlogo pri spremembah ideoloških in družbenih prepričanj o dopustnosti telesnega kaznovanja otrok kot vzgojnega. Prepoznavanje − pogosto subtilnih oblik − nasilja nad otroki, opozarjanje in ustrezna reakcija nanj je navsezadnje v duhu spoštovanja temeljnih človekovih pravic, ki spada tudi v zasebno življenje.