Šrcd

        

Nekaj idej, kako naj kot starš spremljam otrokovo glasbeno šolo

Glasba ima v otrokovem razvoju nedvomno pomembno vlogo. Nekateri starši si želimo otroku približati ta svet še intenzivneje, saj opažamo, da pri otroku glasba služi kot razvedrilo, kot umiritev, kot način izražanja ... Nenazadnje deluje dobra glasba na razvoj možganov izredno pozitivno.
Glasbena šola otroku omogoči poleg znanja igranja na inštrument učenje tudi mnogih drugih spretnosti. Otrok se uči vztrajnosti, delavnosti, premagovanja stresa, delovnih navad, marljivosti …
Ko začnemo govoriti o glasbeni šoli ideali lepote glasbe in njeni učinki vsekakor ostajajo, vendar se z njo pojavijo tudi napornejše plati. Če želimo, da bo otroku glasba ostala pri srcu, da bo svoj potencial razvijal in ob tem doživljal veselje, zadovoljstvo, uspeh, je dobro, da mu starši stojimo ob strani.

Preberite več

Psihološke posledice prekinitve nosečnosti

Statistika pravi, da slovenska dekleta in ženske vsako leto naredijo več tisoč umetnih prekinitev nosečnosti. Pri tem ne moremo govoriti o “tipični” ženski ali o “tipičnem” splavu: različne so starosti, različna so življenjska obdobja in tudi sami razlogi za splav.
Nosečnost pogosto ni bila načrtovana. Ko ženska ugotovi, da v njej raste novo življenje, jo preplavi silen strah. Morda pri sebi čuti, da je za nosečnost premlada ali prestara, morda partner ni pravi, čas ni pravi, okoliščine niso prave. Ogroženo je urejeno življenje, ogroženi so odnosi, služba, šola. Strah je pogosto povezan tudi z osamljenostjo. Če ženska nima globokega in varnega odnosa s partnerjem, se boji, da bo kot nosečnica zanj nesprejemljiva. Takrat, ko bi najbolj potrebovala, da bo nekdo poskrbel zanjo, bo ostala sama: »Če bom otroka obdržala, me nihče ne bo razumel, vsi me bodo zapustili, vse se bo spremenilo, izgubila bom službo, uničila si bom življenje.«

Preberite več

Smrt otroka in partnerski odnos

Smrt otroka je ena najtežjih izgub, ki lahko doletijo posameznika in povzroči najintenzivnejše in vseprežemajoče žalovanje. Ne glede na starost otroka in ne glede na to, ali je bila smrt nenadna ali pričakovana, je smrt otroka nekaj, kar je proti vsakršnemu naravnemu redu in popolnoma spodkoplje tla posameznika. Otroci naj bi preživeli starše in ne obratno. Pomeni pa tudi izgubo prihodnosti, sanj in pričakovanj, ki so jih starši imeli ob svojem otroku.

Preberite več

Vpliv medsebojnih odnosov na naše življenje

Medsebojni odnosi nas zaznamujejo bolj, kot si mislimo, bistveno vplivajo na naše oblikovanje, na to, kar smo.

Dojenček je odvisen od svoje mame, saj brez nje ne more preživeti. Mama je na začetku življenja ves njegov svet: ona je tista, ki občuti njegov strah, lakoto, žejo in mu te potrebe zadovoljuje. Majhen otročiček izraža svoja čustva, mama pa mu jih pomaga predelovati na način, da ga ne ogrožajo in postanejo zanj sprejemljiva. Ko se ustraši, ga stisne k sebi in mu razloži, da se je le ustrašil velikega psa, da to ni nič hudega; ko je žalosten, ga potolaži … Če otrok ob starših zaradi različnih razlogov ne zmore izražati čustev, to zanj ni dobra popotnica, saj je doživljanje in izražanje čustev potreba vsakega človeka. To, da »fantov ne sme biti strah, da ne smejo jokati«, pomeni, da je prepovedano izražati strah ali da ne smejo izražati žalosti. To pripelje do tega, da kasneje moški pogosto v sebi tlačijo čustva, ki bi jih morali izražati in se na tak način sproščati. Tudi sam sem bil deležen take vzgoje in na žalost sem na tak način vzgajal tudi svojega sina. Z današnjim znanjem bi postopal drugače.

Preberite več

Kako shajati z mladostniki?

Je mladostništvo res obdobje, ki je že samo po sebi za starše na meji sprejemljive zahtevnosti, ki je le stežka ukrotljivo ali pa tako zdolgočaseno, da mladostnika sploh ne opazimo več? Je res samo po sebi umevno, da je to obdobje problematično, in da starši nimamo kaj dosti narediti vse dokler ne zavohamo vonja po pokajeni travi ali po »le treh« popitih pirih?
Kako to, da se starši ne morejo bolj vživeti v mladostnika, v njegovo stisko? Saj gre za obdobje, ko je otrok še posebej na prepihu. Zaznamovano je z mnogimi razvojnimi značilnostmi: hormonske in telesne spremembe, spolna zrelost, razburkano čustveno doživljanje, zagotavljanje mesta med vrstniki, osamosvajanje od staršev ... , ki so naravne, pa vendar ga spravljajo v stisko. Vendar zato še ni problematičen!

Preberite več

Golota v družini

Golota med domačimi stenami je vsekakor naravna, dokler je živeta na iskren, sproščen in predvsem zelo spoštljiv način. Vendar otroke lahko golota odraslih obremeni, če z njo izražajo kaj drugega kot del družinskega vsakdana (preoblačenje v istem prostoru na primeren, nevsiljiv način). Sploh do tretjega leta, otroci goloto dojemajo kot povsem naravno, saj so prek nje tudi konkretno povezani prek dojenja in tesnega telesnega kontakta. Kmalu po tem pa dozorijo do te mere, da postanejo na to pozorni, golota in spolni organi jih začnejo zanimati, fantki in punčke se primerjajo med sabo in raziskujejo. To je del naravnega razvoja. Vendar pa otroci o tem razmišljajo in goloto doživljajo z otroškimi očmi, otroško dojemljivostjo, radovednostjo in čustvi, ki so s tem povezani. Premočni dražljaji na to temo jih obremenijo in lahko se zgodi, da se potem s to temo ukvarjajo več kot je razvojno potrebno in zdravo.

Preberite več

Trema in sramežljivost pri otroku

Vsakdo od nas se je že kdaj znašel v situaciji, ko bi se najraje vdrl v tla. Ko je imel občutek, da ga vsi gledajo, ko ni vedel, kam bi dal roke, kako bi pogledal, in kako bi se postavil, ko se mu je tresel glas … Z eno besedo: trema. Ta se pojavi, ko smo v novi situaciji, kjer želimo biti uspešni, a ne vemo, kako se bo vse skupaj odvijalo. Takrat se v nas pojavi strah in sram, ljudje pa ju na različne načine kažemo in tudi obvladujemo.Skozi takšne situacije in procese smo šli vsi. Eni pogosteje, drugi bolj redko, včasih na bolj blag, drugič na težji način.

Preberite več