Šrcd

        

Mladostniki v odnosu s starši

Mladostniki v odnosu s starši – stalen odpor ali možnost skupne rasti?

Ob besedi mladostništvo dobimo običajno naslednje asociacije: novo, hitro, nepredvidljivo, impulzivno, naporno,… Mnogi starši se, ob omembi, da njihova hčerka oziroma sin prihaja v najstništvo samo nasmehnejo, skomignejo z glavo ali globoko vdihnejo. Sogovorec ob tem začuti, da ti starši doživljajo napor, jezo in da imajo včasih že kar pasivno držo do tega tako pomembnega obdobja v otrokovem življenju.

Preberite več

Napetost in komunikacija v partnerskem odnosu po rojstvu otroka

Mladi pari z majhnimi otroci imajo pogosto občutek, da se, odkar imajo otroka, sploh ne znajo več pogovarjati, da se ne razumejo, da imajo vedno več konfliktov in nekateri nad odnosom že kar obupujejo. Povejo, da so se imeli prej dobro, razumeli so se, družili s prijatelji, šli v kino, na potovanja … Sedaj pa imata partnerja občutek, da med njima ni več povezanosti, da drug drugega ne razumeta, žena možu očita, da ji ne pomaga, da so mu hobiji pomembnejši kot družina, mož ženi očita, da se ukvarja samo z otroki, da njega niti ne opazi.

Preberite več

Zdravi odnosi – zdravo življenje

Najpomembnejši prostor človekovega razvoja je družina in odnosi v njej. Vsak izmed nas ima izkušnjo biti v odnosu. V odnose se rodimo, vanje vstopamo in iz njih izstopamo. Odnosi nas spremljajo in oblikujejo vse življenje. So del nas in ne moramo si predstavljati življenja brez njih. Izjemno pomemben odnos, ki nas močno zaznamuje je odnos in dinamika med staršema, ter odnos, ki ga ima vsak starš posebej do otroka. Poleg teh odnosov so pomembni odnosi med vrstniki, odnosi do šole in družbe. Odnosi, so lahko nekaj lepega, trdnega, varnega, lahko so zdravi, a mnogokrat, žal tudi naporni in celo nezdravi, nevarni.

Preberite več

Otroku postaviti meje! Kako?

Otroci so v prvi vrsti darilo za starše, na katerem piše rokuj nežno'. Tisti, ki verjamemo in vidimo, kako nas bližina z drugimi osreči, nudimo bližino tudi otroku. Spremljamo ga, hrabrimo, potrjujemo in mu pomagamo izreči tisto, česar še sam ne uspe. Skušamo mu dati temelj, na katerem bo pisalo 'moj si, rad te imam'. Dati otroku občutek pripadnosti in dobrodošlosti je izrednega pomena. Otrok za svoj zdrav razvoj nujno potrebuje toplino staršev. Potrebuje starše, ki bojo tam zanj, ki so sposobni empatičnosti in ohranjanja nežnosti, tudi ko je težko. Vse to pa ne izključuje postavljanja mej.

Preberite več

Prisluhni svojemu telesu

Bliža se poletje in časopisni ter drugi mediji nas s članki in oglasi že lep čas vabijo k telesnim preobrazbam, izgubi kilogramov, ki so se nabirali v zimskem času/med nosečnostjo/že več let/skozi vse življenje. Če ni odvečnih kilogramov pa je to lahko priložnost za učvrstitev kritičnih delov telesa: »Kdaj, če ne zdaj? Vi to zmorete.« In čeravno čutimo, da si želimo spremembe, da bi se v svojem telesu radi počutili bolje, bili zadovoljni sami s seboj, imeli več energije, okrepili svoj imunski sistem ipd., je odločitev za spremembo življenjskega sloga, ki bi vodil k temu, težka. Vztrajanje pri njem pa še bolj.

Preberite več

Psihološki vidiki dojenja 2

Predstavljamo še drugi del članka dr. Andreje Poljanec, ki je bil objavljen pod okriljem Slovenske fundacije za UNICEF. (Poljanec A. Dojenje - nenadomestljivi dar: psihološki vidiki dojenja. V: Bratanič B (ur.). Spodbujanje in podpora dojenju. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, 2016.)

DOJENJE – NENADOMESTLJIVI DAR   Psihološki vidiki dojenja (drugi del)

viš. pred. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije
Študijsko-raziskovalni center za družino, Dvor 12, 1210 Ljubljana-Šentvid
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Preberite več

O skrbeh, stresu in anksioznosti (tesnoba)

Skrbi so naš inteligenten odziv in so dobrodošle, ker nam omogočajo, da vnaprej rešimo morebitno težavo. Ravno tako je stresni odziv telesa v nevarnostih nujen za preživetje. Ko pa skrbi postanejo neprestana zaskrbljenost in je naše telo večino dneva v stresnem stanju, pa to lahko vodi v močno tesnobo, nefukcionalnost, izčrpanost in fizične ali psihične bolezni.
V nadaljevanju članka o tem, kako so povezani, pa tudi ne, pojmi »skrbi«, »stres« in »tesnoba«.

Preberite več