Demenca je bolezen starosti. Vsi si želimo, da bi bili v starosti dokaj zdravi do smrti, kar se sicer smešno sliši, saj starost pomeni tudi upad fizičnih zmožnosti.
Z medicinskega vidika je demenca bolezen osrednjega živčevja. Posledica je upad prej obstoječih intelektualnih sposobnosti in posledično funkcionalno oviranje. Medicina zelo načrtno obravnava demenco, njene posledice, potek bolezni in zdravljenje. Zdravila proti demenci pravzaprav ni, so le zdravila, ki omilijo simptome, da oseba lahko dalj časa dokaj kvalitetno živi.
Torej moramo demenco obravnavati bolj celostno. Demenca močno prizadene posameznika, njegove bližnje in celotno skupnost.
Demenca posameznika najbolj prizadene v začetni fazi, ko se le-ta še zaveda, da se mu nekaj hudega dogaja. Njegove najbližje pa najbolj prizadene v kasnejših fazah, ko je že močno prisotna in neobvladljiva. Svojci so tako vpeti v nego in oskrbo noč in dan, da zase ne najdejo več časa, postane jih strah, ne vedo, kam se obrniti in so obupani v svoji stiski.
Celotno skupnost je strah nečesa, česar ne razumejo, o čemer se ne govori. Navadno nas je strah nečesa, česar ne moremo preprečiti in česar ne poznamo dovolj. Vzroka za nastanek demence pravzaprav ne poznamo in je zato tudi ne moremo preprečiti.
Tisti, ki raziskujemo odnose, vemo, da za vsako vedenje obstaja vzrok in da je vsako vedenje in vzrok možno spremeniti in iti naprej. In če obstaja možnost, da demenco preprečimo, nas je lahko tudi manj strah. In če nas je manj strah, lahko lažje govorimo o tem in tako se krog lahko zavrti v pravo smer!
Razmišljajmo takole: Če mlad odrasli vstopa v svet z odgovornostjo do sebe in drugih, gradi svojo identiteto, si na ta način izbere poklic, katerega si želi, tam ustvarja in se izpopolnjuje. Vstopa v odnose, jih razvija, odide od doma in začne graditi varen intimen odnos. Graditi partnerstvo pomeni odločiti se za odnos. To pa pomeni najprej soočenje s seboj in razrešitev primarnih družinskih vzorcev. Partnerja skupno naredita prostor za nove družinske člane.
Mama da svojemu otroku varnost in zaupanje in mu da globok občutek, da bo vedno tam, ko jo bo otrok potreboval, oče pa s svojo prisotnostjo in vztrajnostjo ščiti in varuje ter daje ponos in dostojanstvo.
Osmisliti svoje poklicno delo in razvijati kariero omogoča posamezniku, da ob tem, ko dela zase, dela tudi za druge. Deluje v skupnosti, širi svoja znanja in počasi skozi svoje delo išče smisel svojega življenja. Ob številnih odnosih, ki jih človek živi, ljubečem partnerju in otrocih, ki niso obremenjeni s težo in krivdo, verjetno v starosti ne bo osamljen. Temeljna ljubezen do sebe in volja skrbeti zase do konca zmožnosti, ohranjajo človeka živega. Ko pa to ne bo več mogoče, ravno dostojanstvo pomeni sprejeti pomoč takrat, ko je to potrebno.
In tukaj se krog sklene: Demenca ni samo bolezen starosti in skupek nekih simptomov, SE LE ODRAŽA V STAROSTI. Korenine ima izoblikovane že dosti prej. Raztreseni, malenkostni, "zlobni", egoistični starčki, ki samo čakajo na smrt ter so osamljeni, opravljivi in bolehni: TAKI NOČEMO BITI!
Postavimo si vprašanje: Kakšni ljudje smo sedaj? Katere naše lastnosti, ki nas odlikujejo sedaj, se bodo potencirale v starosti? Kaj pri sebi lahko spremenimo, da bodo pozitivne lastnosti oblikovale našo starost?
Starost je obdobje, ko se umirimo. Na dan pridejo popolnoma druge stvari: moč usiha, zdravje peša, srečamo se s smrtjo drugih in z lastno smrtjo. Po drugi strani pa je to tudi obdobje, ko se krog lahko sklene in čutimo zadovoljstvo, da je bilo naše življenje izpolnjeno. In ne glede na to, da je prišlo obdobje staranje, smo še vedno lahko ustvarjali, torej živi! Še posebej zato, ker vemo, da se čas izteka in da je vsak trenutek, ki nam je podarjen, izredno dragocen!
Samo od nas je odvisno ali bo naše življenje doseglo smisel ali pa bo nesmiselno.
Vsaka stvar ima svoj začetek in svoj konec. Naše življenje je svoj začetek že imelo, začnimo govoriti tudi o koncu - o starosti, o strahovih, ki nas ob tem obdajajo, o smrti. Vrednote, kot so poštenost, iskrenost, zaupanje, sočutje, ljubezen, naj postanejo naš vsakdan, da bodo tudi del naše starosti!