Sam nisem privrženec vrveža, ki ga vsako leto sproži valentinovo. Morda ravno nasprotno, že par let zapored protestno ignoriram vse roza srčke in se na ta dan spravim v še posebno neromantično držo. Vsekakor z množično manifestacijo ljubezni ni nič narobe, celo za pozdravit je praznik, ki nas vse skupaj nagovarja k temu, da si na ta dan vzamemo čas za tiste, ki so nam ljubi in se ob tem spomnimo, da drug za drugega nisva samoumevna.
Praznovanje zaljubljenosti je nekaj, kar je sicer zelo lepo, vendar v svojem bistvu služi samo naši naravi. Ob pisanju teh misli se mi je porodila ideja, da je pravzaprav valentinovo praznik naše narave. Zaljubljenost je namreč tisti instrument, ki pomaga človeški naravi ohranjanje naše vrste. Zaljubljenost pride in mine, posledice različnih romantičnih avantur pa so ravno tako ovekovečene, kot je ovekovečen drobni tekst pri zavarovalniških pogodbah. Kako ne romantično.
Ljubezen na drugi strani pa predstavlja nekaj več. Od vedno mi je blizu tista slavna enačba 1+1 =3, ki dobro ponazori, da med nami obstaja prostor, ki pomembno vpliva na rezultat naših odnosov. Ta prostor je lahko gonilo odnosa, lahko pa preko njega počasi odnos začne propadati. Za pare, ki uspejo v tem prostoru ustvariti varnost in vzajemno zaupanje je vsak stik priložnost, da se partnerja drug od drugega nekaj naučita. Vsakodnevna rast in potrditev, da sem vreden, da štejem. Za druge pa je ta prostor lahko vir zelo težkih čutenj. Nenehna bitka za prevlado in preživetje. Koliko tega prostora je mojega in koliko tvojega? Nenehni konflikti in pregovarjanje. Tako je umik nazaj v sebe in izven tega skupnega edina strategija, da pomiriš razbolelo dušo. In tako se potem počasi odmikamo drug od drugega, dokler med nama ne zija samo praznina.
Praznik zaljubljencev je lepa priložnost, da vsak zase premisli, kakšen je ta prostor med mano in mojimi bližnjimi. Koliko svobode mi predstavlja in če, kaj lahko storiva za to, da bi večkrat lahko drug drugemu priznala, da nama je skupaj uspelo. Ljubezen se nam tako velikokrat ne kaže samo v roza srčkih, ampak predvsem v trudu, ki smo ga pripravljeni vložiti v to, da bi bil naši odnos bolj kvalitetni.
Morda tudi zaradi tega raje praznujem praznik ljubezni - Gregorjevo, ki ga praznujemo v mesecu marcu. Saj veste, tisti praznik, ko se »ptički ženijo«.