Šrcd

        

Rojstvo poruši ravnovesje

»Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
nekdo se je pravkar rodil.
In to je najlepša pesem.

Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.«
(T. Pavček)

Kdo pa je vam spremenil življenje? Če bi vprašanje namenili (novopečenim) staršem, bi bržkone dejali, da njihov otrok. Rojstvo novega človeškega bitja, ki je nekaj tako naravnega in vsakdanjega (menda naj bi se na Zemlji vsako minuto rodilo 255 otrok), je povsem izjemen, enkraten, neponovljiv dogodek za mlade starše. Ob prihodu novorojenčka postane njuna dvojina družina, hvaležnost dobi novo globino in ljubezen postane brezpogojna. To ranljivo bitje ju v odnosu globlje poveže že pred svojim rojstvom – v hrepenenju, spočetju, načrtovanju.

Novorojeni otrok prinaša v odnos med partnerjema priložnost, da začutita globoko hrepenenje po varnem in zvestem odnosu, kjer lahko zaupaš, rasteš in pripadaš. In prinaša možnost, da takšen odnos tudi zaživita.

Povsem normalno je, da mladih staršev zlasti v prvem letu življenja z otrokom ne prevevata le veselje in sreča. Celo zelo pogosto se čutijo nemočni, negotovi in prestrašeni v izzivih, ki jih prinaša starševstvo. Pred porodom se nanje namreč nikoli ne moreš v polnosti pripraviti. Eden takšnih izzivov je že porod sam po sebi. Porod pomeni za žensko močno izkušnjo bolečine, nemoči, izgube kontrole in ranljivosti. Dragoceno, celo nujno je, da je ob njej v teh najintimnejših trenutkih fizično in čustveno prisoten njen partner, s katerim lahko deli svoje strahove in bolečino. V tej izkušnji se lahko na novo globlje povežeta ter začutita medsebojno zaupanje, ponos in veselje.

Prvi tedni po prihodu iz porodnišnice so pogosto tisti, ki se zdijo najtežji. Družina potrebuje čas zase, da odkriva in se navadi na nov ritem življenja. To je čas uglaševanja na potrebe novorojenčka. Novorojene starše spravljajo v negotovost in obup vprašanja hranjenja, umirjanja, spanja otroka, ki so lahko celo vir medsebojnih konfliktov. Partnerja imata namreč lahko različne predstave o tem, kako naj bi dojenček spal (v svoji posteljici ali pri njima), kolikokrat naj bi se dojil (glede na njegove potrebe ali po urniku) ali pa se celo bojita, da ne bi dojenčka »razvadila«, ker se ga v resnici ne da. Bolj ko se nanj lahko odzivamo, bolj nam bo zaupal. O omenjenih temah slišita različne informacije na šoli za starše, v porodnišnici, v raznih priročnikih, knjigah, k njuni negotovosti pa lahko prispevajo tudi verjetno povsem dobronamerne pripombe in nasveti bližnjih.

Poleg tega so mladi starši utrujeni in neprespani zaradi podrtega ritma spanja, mamico pa izčrpa tudi dojenje. Zaradi vsega tega partnerja lahko doživljata obup, tesnobo, otožnost, medsebojni odnos pa kot slabši. Stiska ob novorojenčku je globoka in intenzivna. V novem hitrem in zelo spremenjenem ritmu življenja ter vsakdanjih obveznostih partnerja lahko začutita pogrešanje drug drugega, čeravno preživita večji del dneva skupaj. Pomaga, če si o tem lahko zaupata, se pogovarjata, tolažbo in bližino pa poiščeta tudi v toplem objemu. Tako bosta lažje razumela svojo stisko in drug drugega ter prihajala do zavedanja o tem, da je normalno, da jima je težko in da bo stiska minila.

128

Dragoceno je, če partnerja drug z drugim lahko iskreno spregovorita o svoji stiki. Tako mamica lahko možu pove, da je utrujena in da potrebuje njegovo pomoč. Pomembno je namreč, da si vzame čas za počitek, da v miru poobeduje in poskrbi za osebno higieno. Tako bo ob dojenčku lahko odzivna in sproščena. V tem obdobju si partnerja lahko dovolita sprejeti pomoč bližnjih sorodnikov (na primer starih staršev otroka) pri osnovnih gospodinjskih opravilih, če jima je to v olajšanje in deluje dobrodejno. Rojstvo novega družinskega člana je priložnost za razvoj sočutja in spremembe tudi v odnosih v primarnih družinah mladih staršev.

Težki dnevi v obdobju mlade družine so namenjeni iskanju stika s samim seboj, z otrokom in partnerjem. In zaradi njih lahko partnerja zgradita resnično trden in varen medsebojni odnos. V sebi nosijo možnost, da ob drugem globlje spoznavamo svojo notranjost ter se soočamo z ranami in težkimi čutenji lastnega otroštva.

Rahločutnost, ki jo partnerja razvijeta ob otroku spodbuja poglabljanje odnosa med njima. Ljubeč, varen partnerski odnos, v katerem mlada mamica in očka lahko sproščeno sodelujeta pa je prostor, v katerem se bo tudi njuno materinstvo oz. očetovstvo razvijalo najlažje in v vsej svoji polnosti.

Ključne besede: Starševstvo