Golota med domačimi stenami je vsekakor naravna, dokler je živeta na iskren, sproščen in predvsem zelo spoštljiv način. Vendar otroke lahko golota odraslih obremeni, če z njo izražajo kaj drugega kot del družinskega vsakdana (preoblačenje v istem prostoru na primeren, nevsiljiv način). Sploh do tretjega leta, otroci goloto dojemajo kot povsem naravno, saj so prek nje tudi konkretno povezani prek dojenja in tesnega telesnega kontakta. Kmalu po tem pa dozorijo do te mere, da postanejo na to pozorni, golota in spolni organi jih začnejo zanimati, fantki in punčke se primerjajo med sabo in raziskujejo. To je del naravnega razvoja. Vendar pa otroci o tem razmišljajo in goloto doživljajo z otroškimi očmi, otroško dojemljivostjo, radovednostjo in čustvi, ki so s tem povezani. Premočni dražljaji na to temo jih obremenijo in lahko se zgodi, da se potem s to temo ukvarjajo več kot je razvojno potrebno in zdravo.
Če otroci začutijo, da nas odrasle golota vznemirja, da v njej neprestano iščemo in vidimo druge teme našega življenja, npr. poželjivosti, poudarjanje seksualnosti, … potem jih to obremeni, saj v svoji mami in očetu ne vidijo le staršev, ampak odrasla, ki na goloto gledata in jo doživljata na nespoštljiv način, pogosto povezan z močnimi občutki sramu, strahu in nevrednosti. Tak način je otroku nerazumljiv, saj vključuje čustva in občutke, ki jih ne razume in ga zbegajo. Golote se nam ni treba bati ali sramovati, je pa pri njej potrebno imeti izjemno izbrušen občutek intimnosti in senzitivnosti do svojega telesa ter jasen stik s svojimi občutki, ko smo goli, poleg tega pa tudi čustveni stik z otrokom – kaj on ob tem čuti in doživlja, saj se občutki in čutenja v otroku razvojno spreminjajo.
Pogosto se zgodi, da začnejo tudi nudistične plaže pri določeni starosti (zlasti med 10 in 12 letom in dalje) otroke obremenjevati. V tem obdobju namreč sami začnejo tudi spolno dozorevati, možgani pa so v tem obdobju v ponovnem kritičnem razvoju, ko so zelo senzitivni na dražljaje iz okolja. Zato so podobe golih odraslih in dražljaji na to temo za otroke te starosti premočni in jih preobremenijo.
Ponovno je na nas starših, da se skušamo venomer vživljati v otroka in skušati biti v stiku z njegovimi občutki, potem bomo imeli vedno možnost opaziti, kdaj otrokom nekaj ustreza, kdaj pa ne in jih takrat vzeti resno in se nanje odzvati z občutkom. Pri tej starosti se npr. začnejo pubertetniki na plaži pogosto oblačiti, kar pomeni, da bi potrebovali več intimnosti. To je le lahko le eden od znakov, da starši prepoznajo, kaj otroku ustreza in kaj ne, in se nanje primerno uglasijo.
Zelo jasna meja je med tem, ali odrasli goloto doživljamo in izražamo spoštljivo in razmejeno od spolnosti ali ne. Kakršnokoli namigovanje na spolnost je dejansko že zloraba nežnih otroških čustev.
Bistvo starševstva je v iskrenem iskanju stika s svojimi občutki in potrebami ter občutki in potrebami otrok. To pa se stalno razvija in dograjuje.