Šrcd

        

Poletne počitnice

Že v začetku junija so nas starše začeli bombardirati oglasi za počitniško varstvo, tabore, delavnice, poletne šole, športne dogodivščine, jezikovne tečaje in druge aktivnosti, v katere bomo varno pospravili svoje najmlajše, srednje in tudi starejše otroke in mladostnike med počitnicami, ko bomo sami še v službi čakali na težko prisluženi družinski dopust. Morda imamo že načrtovana cela dva meseca: najprej bo pri babici en teden, potem dva tedna na plavalnem tečaju, še en teden na taboru angleščine, nato gremo za dva tedna na morje z družino, moževa sestra je obljubila da gre potem za tri dni z otroci na vikend, hmmm…

Preberite več

Ko spregovori telo v terapevtskem procesu 2. del

Ko spregovori telo v terapevtskem procesu 2. del

Nadaljevanje...

Tretji korak je, da poslušamo kakšna bolečina ali rana je ujeta v telesu. Na tej točki se oklep ali obramba klienta začne topiti, ker je telo pripravljeno spregovori svojo resnico, da razkrije bolečino, ki potrebuje podporo in zdravljenje. Ko povabimo telo, da spregovori, sta ključni dve vprašanji:
1. Kakšno sporočilo nosijo telesne senzacije?
2. Kaj še potrebuje čustveno telo?

Preberite več

Ko spregovori telo v terapevtskem procesu 1. del

Ko spregovori telo v terapevtskem procesu 1. del

Na področju psihoterapije je že dolgo sprejeto, da sta razum in telo nerazdružljivo povezana. Kljub temu večina terapevtov ostaja osredotočena na razumevanju klientovih misli in čustev, informacije, ki jih daje telo, pa preprosto spregledajo. S tem lahko izgubijo pomembne informacije ali celo eno od metod, s katero se lahko dobro in dokaj enostavno predelajo nezaželeni občutki povezani z negativnimi ali travmatičnimi dogodki. Ta članek nam podaja preprosto metodo pri terapevtskem delu, ko v obravnavo vključimo tudi telesne senzacije klienta, ki nam pomagajo neposredno pridobiti pomembne informacije za uspešen terapevtski proces.

Preberite več

Bližina v zakonskem odnosu in ranljivost

Zakonski odnos je več kot življenje pod isto streho in plačevanje skupnih položnic. Ljudje smo socialna bitja, ki za svoje dobro počutje in razvoj potrebujemo bližino in stik z bližnjim. Iskanje bližine pa običajno ni nekaj samodejnega, kar bi se lahko v paru razvilo samo po sebi. Potreben je zavesten trud in ohranjanje hrepenenja po bližini.

Preberite več

Edinstvena vloga odnosov

Pojmovanje odnosa je v zadnjih stotih letih doživelo neverjetno transformacijo. Pred stotimi leti smo zanikali ne samo pomen odnosov, ampak celo odnos sam. Za časa Freuda oz. pod vplivom freudizma, je bil odnos degradiran na nivo zadovoljevanja nagonskih potreb. Odnos sam po sebi ni obstajal, ampak je šlo samo za stik, ki ga je posameznik vzpostavil z drugim, izključno za zadovoljevanje lastnih potreb. Sledila so dolga obdobja, kjer se zaradi vpliva biologističnih teorij in psihoanalize, človeška narava ni smatrala kot bistveno relacijska.

Preberite več

Družina - temelj poznejših odnosov 2. del

V prvem delu tega prispevka, smo začeli razmišljati o vplivu izkušenj v primarni družini in strahu pri vstopu v nove odnose. Sedaj si oglejmo še nekaj drugih temeljnih čutenj, ki nam lahko povzročajo težave v odnosih.

KO ME VODI SRAM
Posameznik, ki v odnose vstopa s sramom, prihaja iz družinskega okolja, kjer nikoli niso bile postavljene jasne meje, kar pomeni, da nikoli ni mogel vedeti kaj sledi, kaj je naredil prav in kaj narobe. Tudi če je danes nekaj prav, ne pomeni, da bo jutri to isto dejanje obravnavano enako. Otrok v tem sistemu je bil nezaščiten in mnogokrat postavljen v vlogo reševanja starševskih konfliktov. Kot otrok se takrat sam ni znal zaščititi, ko je bilo najhujše je s svojo prisotnostjo preusmerjal pozornost nase, samo da bi se starša pomirila. Na tak način je vzdrževal ravnovesje v družini, hkrati pa se je naučil, da njegove potrebe, njegovi občutki niso pomembni. Zelo hitro se je naučil biti sam za vse. Tak posameznik kasneje odraste v odgovornega posameznika, ki bo poskrbel za vse okrog sebe, nase pa bo pozabil. Svoje potrebe težko prepoznajo, doživljajo se kot manjvredne.

KO ME VODI JEZA
V primerih kadar posameznik v odnose vstopa z jezo, pomeni, da je bil kot otrok mnogokrat spregledan, ni imel ob sebi odraslega, ki bi ga znal pomiriti. V temelju je bila temu otroku odvzeta iniciativnost in tak otrok je spoznal, da na druge ne more računati. Ko odrastejo, delujejo zelo nesamostojno, v jedru so nesamozavestni, njihova močna obramba so jezni izbruhi in očitki. Pogosto so to konfliktni posamezniki, ki se doživljajo kot žrtve, druge ljudi pa kot »odgovorne«, da njim ni dobro. V odnosu, so ti posamezniki zelo naporni, ob njih se počutimo vedno zelo krive, nesposobne in premalo dobre, kar pa v jedru močno velja za njih. 

KO ME VODI ŽALOST
Kadar nekdo v odnose vstopa z žalostjo, to pomeni, da je bil v družini zatrt v razvoju. Odrasli takšnega otroka najverjetneje niso začutili v njegovih občutjih, kar pomeni, da mu jih tudi niso ovrednotili, jih normalizirali in ga razbremenili. S tem so otroku onemogočili normalen razvoj, kar pomeni, da mu je bilo odvzeto dovoljenje, da bi se zanimal, pokazal veselje, svoje občutke, svoj interes. V odrasli dobi, bo deloval nesamozavestno, depresivno in odsotno. Odnosov si bo sicer zelo želel, vendar se jih bo na vso moč izogibal, iskal si bo delo, kjer ni stika z drugimi, oziroma ni pogost.

UPANJE OSTAJA
Mladostništvo, je že samo po sebi intenzivno in težko obdobje, ki posameznika nenehno postavlja pred mnoge ovire, odločitve in izzive. Mladostniki, ki nimajo izkušnje podpore, se v tem obdobju še toliko težje znajdejo. Hitro se zgodi, da zaradi pritiskov in stisk, zabredejo v svet droge, alkohola in tveganega vedenja. Vsakdanje so tudi težave v šoli, ki je pogosto ne zmorejo redno opravljati ali jo celo opustijo. Ti posamezniki ogromno energije porabijo za golo preživetje v tej njihovi alarmantni situaciji. Vse ostalo jim je preveč, to pa je tudi razlog, da ne zmorejo razviti pozitivne samopodobe in funkcionalnih načinov spopadanja z življenjskimi izzivi.

Kaj v resnici otroci, mladostniki ali odrasli, ki izhajajo iz težkih družinskih razmer potrebujejo? Potrebujejo nekoga, ki bo z njimi zdržal v še neizgovorjeni bolečini, jih razumel in z njimi vzpostavil pristni čustveni stik. Ti ljudje, o katerih smo pisali v tem prispevku potrebujejo odnos, ki jim bo pomagal preboleti bolečo preteklost in v katerem bo varno nabirati nove bolj pozitivne izkušnje. Te bodo spodbujale funkcionalno delovanje, ter bodo usmerjene v stik s seboj, s telesom in čustvi.

Čeprav se določena oblika navezanosti iz otroštva prenese kasneje v odraslo dobo, to ne pomeni, da iz tega ni poti in rešitve. Rešitev je v sočutnem partnerstvu, pristnem stiku in varnem prostoru, kjer partnerja drug drugega sprejemata in si zaupata. Na ta način je negativne oblike navezanosti mogoče spremeniti.

Rešitev iz preteklih vzorcev lahko dosežemo tudi skozi terapevtski odnos, v procesu psihoterapije, ki ponuja varno, zaupno okolje in daje nove izkušnje, kjer je posameznik slišan, razumljen in ovrednoten s čustveno ustreznim odzivom. Da ne bo razumljeno narobe, terapija ni čudežno zdravilo, ki bo ozdravila vse rane in neprijetnosti. Lahko se pa z njeno pomočjo naučimo novega spopadanja s težavami, novega načina regulacije afekta, vstopanja v odnose in komunikacije. Varni Odnosi so prostor, kjer se lahko odvijajo spremembe.

To pa je izziv za vse in traja celo življenje.

Za uspešno dojenje je potrebna opora v odnosih

Znanost je ob porastu uporabe mlečne formule in druge dopolnilne hrane ter ob upadu izključnega dojenja intenzivno raziskovala (in še raziskuje) vrednost materinega mleka in odkrila izjemen čar narave ženskega telesa – kako edinstveno hrano proizvaja za novorojeno dete. Ob tem so spoznavali tudi psihološki pomen dojenja, oziroma vpliv dojenja na razvijanje stika med materjo in otrokom in močno povezanost dojenja z izgrajevanjem materinstva.

Preberite več